20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje
By mojazgodba on Sep 21, 2015 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Prisluhnete lahko pripovedi iz Crngroba pri Škofji Loki, v kateri bosta nekdanji predsednik komisije za ugotavljanje in urejanje grobišč za območje občine Škofje Loke Jože Kranjc in Tone Logonder, domačin iz Crngroba, spregovorila o strašnem pokolu, ki ga je izvedla povojna oblast v tej mali vasici na Gorenjskem. Med žrtvami pokola naj bi bilo največ hrvaških državljanov.
Dosedanje raziskave in odkrivanja grobišč v Crngrobu se v glavnem nanašajo na ustna pričevanja, saj pisnih dokumentov praktično ni. Po teh podatkih naj bi večina Hrvatov, ki je bežala proti Avstriji, pripotovala s kompozicijo vlaka do mostu pri Globokem. Zaradi porušenega mostu niso mogli naprej, tu pa so jih zajele enote VDV (vojske državne varnosti). To naj bi se dogajalo v prvi polovici maja 1945. Prebežniki naj bi kakšen teden bivali kar v vagonih, nato pa so jih premestili v barake pri Kamnitniku, to je v neposredni bližini Škofje Loke. Tu so bili do 22. maja, potem pa so ženske prepeljali v župnišče v Crngrob, kjer so jih zasliševali in od tu, posamično ali po tri skupaj, peljali na morišče.
Moške so prepeljali 23. in 24. maja, postopek je bil enak, le da so jih na morišče vodili v večjih skupinah. Del te skupine (okoli 20) so predhodno oddvojili in jih odpeljali v Zagreb. V njej so bili predstavniki hrvaške vlade, ki so bili kasneje obsojeni in usmrčeni.
Največja neznanka je usoda otrok, ki so jih pred usmrtitvijo mater ločili od njih, in jih zaprli v bližnji objekt. Nazadnje so bili videni v bližini Crngroba, pri t. i. Rdečem znamenju.
Likvidacije se s skupino Hrvatov niso zaključile. Naslednja skupina so bili po pričevanjih verjetno slavonski Madžari, kmetje in veleposestniki. Njihova vlakovna kompozicija je stala na slepem tiru v vasi Žabnica, na takratni železniški postaji. Na tovornih vagonih so imeli tudi govedo, predvsem konje in tudi nekaj mehanizacije. Njihovo število se je gibalo med 60 in 80 oseb, vsekakor pa so bile med njimi tudi matere z otroki.
Tretja skupina so bili domobranci, ki so bili zajeti na Gorenjskem. Število teh ni znano. Sledili so jim posamezniki in manjše skupine, ki so bili prepeljali iz loškega gradu. Med njimi je bilo kar nekaj Slovencev. Skupno število umorjenih naj bi bilo nad 600, po nekaterih podatkih celo do 1000 mož, žena in otrok.
Do sedaj sta bila poskusni izkop in sondaža izvedena na dveh od petih morišč. Kraški teren onemogoča, da bi postopke sondacij in izkopa lažje izvedli. Območje grobišč je bilo že večkrat nasuto z dodatnim materialom peska. Del grobišč se verjetno nahaja pod gozdno potjo, tako da bi morali ob odkrivanju in izkopavanju trupel prekopati cesto.
Prisluhnete lahko tudi pričevanju Toneta Logonderja. Tone je bil leta 1945 star 16 let. Po direktivi storilcev hudega pokola, je moral maja 1945 pobirati ožgana trupla umorjenih oseb v okolici mežnarije pri cerkvi v Crngrobu. Trupla je naložil na lojtrski voz in jih pokopal približno 200m stran od župnišča, v kraško jamo. S strahom se je vrnil domov. Večkrat mu je bilo rečeno, da mora strogo molčati o vsem, kar je videl. Resnica je le počasi prihajala na dan. Leta 2008 je bil izveden poskusni odkop, ki ga je vodil dr. Mitja Ferenc in je potrdil dve grobišči. Na vseh grobiščih so danes postavljeni križi. Vsako leto se ob obletnici pokola, v drugi polovici maja, na tem mestu opravi spominska maša s kulturnim programom, ki ga oblikuje tudi skupnost svojcev s Hrvaške. Letos je bila že 15 slovesnost po vrsti.
Prisluhnite pričevanju, ki sta ga pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
« 27. 9. 2015, Marija Gasser – Vasi pod Ratitovcem skozi čas | 13. 9. 2015, Jože Kokalj in Breda Marija Limbek – pričevanje » |