19. 3. 2017, 8 let Hude jame
By mojazgodba on Mar 21, 2017 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek tiskovne konference ob osmi obletnici odkritja žrtve povojnega partizanskega nasilja v Barbarinem rovu v Hudi jami pri Laškem. Izkop posmrtnih ostankov žrtev se nadaljuje. Doslej so v jašku odkrili skupaj 1420 žrtev; prva skupina 778 žrtev je pokopana na pokopališču Dobrava, še 642 žrtev so našli od avgusta lani. Zdaj jemljejo vzorce kosti za morebitno analizo DNK, nato bodo drugo skupino žrtev pokopali na Dobravi.
Predsednik komisije vlade za reševanje vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman je v uvodu opozoril, da Slovenija končno pokopava svoje umorjene brate. To sta omogočila sprejet zakon o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu žrtev ter zgodovinska odločitev ministrstva za delo, da se nadaljuje izkop posmrtnih ostankov ter zaključi raziskava v rovu sv. Barbare.
"S pogrebom prve skupine žrtev izpolnjujemo ženevsko konvencijo in s tem notranji slovenski dialog postaja tak, da mrtve pokopljemo, potem pa se pogovarjamo naprej," je dejal in dodal, da bo Huda Jama po zaključku del ostala zaščiteno spomeniško območje.
Projekt sanacije Hude Jame je predstavila Dragica Bac z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot je spomnila, je 3. marca minilo osem let od prvega vstopa v rudnik Huda Jama pri Laškem. "Dolgo časa je trajalo, da smo našli skupen odgovor, kako najbolj dostojno pokopati žrtve, in da smo prišli do ugotovitve, da je bil najbolj primeren prostor na območju spominskega parka Dobrava pri Mariboru v neposredni bližini kostnice in spomenika žrtvam povojnih pobojev," je pojasnila. Ob tem je spomnila na prvo skupino 778 žrtev, ki so jih iz kostnice v Hudi Jami prenesli oktobra lani in pokopali na pokopališče Dobrava.
Od avgusta lani nadaljujejo z deli na izkopu. Do zdaj so našli približno še 642 žrtev. Do dna jaška je še 12 metrov za izkopat in po njenem mnenju je zelo težko reči, ali so tam še žrtve. "Verjamemo, da številka med 3000 in 5000 ni pravilna, je pa seveda za vsako žrtev, ki jo najdemo, tragedija," poudarja. Bacova ocenjuje, da so zdaj nekje na dve tretjini dela. Na ministrstvu računajo, da bi dela v Hudi Jami dokončali konec leta in žrtve pokopali na pokopališču na Dobravi.
Rudarski inženir Ivan Kenda izpostavil, da trenutno potekajo rudarska dela na globini 36 metrov, do dna jih čaka še okoli 12 metrov, največ posmrtnih ostankov so našli med globino 13 in 21 metrov.
Glavne ugotovitve najdenih predmetov sta predstavila antropologinja Petra Leben Seljak in arheolog Uroš Košir.
Dolgoletna sodelavka komisije fizična antropologinja dr. Petra Leban Seljak (nazadnje je sodelovala pri raziskavi prikritega grobišča Košnica) je predstavila antropološko analizo ostankov. Našli so okostja najmanj 632 žrtev - toliko je desnih stegnenic. Med žrtvami je bila le ena ženska. Večina jih je bila starejših od 20 let, osem odstotkov jih je bilo starih med 18 in 20 let. Med žrtvami ni bilo nobenega otroka oziroma mlajšega od 17 let. Vzrok smrti? Večina lobanj je bila brez sledi strelnih ran, kar pa ne pomeni, da niso bili ustreljeni. Mogoče je tudi, da so jih v jašek metali še žive.
Tudi analiza predmetov je še preliminarna. Našli so največ ostankov oblačil (veliko je nogavic) in obutve - največ nizkih vojaških čevljev, škornji so bili redki. Najbolj izpovedna je po besedah Koširja srajca s kratkimi rokavi z ohranjeno etiketo, pod katero je manjša etiketa z napisom Karel Prelog Ljubljana. Gre za ljubljanskega trgovca, ki je imel trgovino s tekstilom že leta 1921.
Ob pobojih žrtve večinoma niso bile zvezane. Našli so le malo tulcev nabojev, naleteli pa so na neeksplodirano ročno bombo jugoslovanskega porekla. Bila je brez zaščitnega pokrovčka, ker pomeni, da je bila uporabljena, je povedal Košir. Predsednik komisije Jože Dežman meni, da »najdena bomba govori o tem, da se je ljudi porivalo v globini, za njimi pa vrglo še kakšno bombo«.
Prisluhnite posnetku:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
« 26. 3. 2017, Življenje in delo dr. Milka Mikole | 12. 3. 2017, Slovenska zgodovina – dr. Peter Vodopivec » |