16. 7. 2017, Gradnja Bohinjskega predora 1900 - 1906
By mojazgodba on Avg 9, 2017 | In posebno | Pošlji odziv »
V Bohinjski Bistrici so 19. maja 2017 slovesno odprli razstavo na vagonu avtovlaka s podobo inžinirja Maksa Klodiča. Ta je bil eden od pomembnih graditeljev Bohinjskega predora, ki je s svojimi 6.327,3 metrov najdaljši slovenski železniški predor. To je bilo izhodišče pogovora, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj in njegovo direktorico Marjano Žibert, ter avtorjem knjige Skrivnosti Bohinjskega predora železničarjem Ervinom Sorčem.
Direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert in avtor Ervin Sorč, foto: Gorenjski muzej
V zanimivem pogovoru smo spoznali zgodbo gradnje Bohinjskega predora ter tudi ljudi, ki so med letoma 1900 in 1906 pripomogli k njegovi izgradnji. Na prvem mestu je tukaj ime grofa Giacoma Ceconija, ki je s to gradnjo končal svojo bogato gradbeno kariero. Ob njegovem imenu je treba zapisati še to, da so tunel gradili ročno, predorsko cev so prebili 8 mescev pred rokom, skupno so ga gradili 53 mesecev in da v končnem računu ni bilo nikakršnih aneksov. Cena je bila taka, kot jo je leta 1901 potrdil dunajski parlament.
Bohinjski predor 1906
Ervin Sorč zatem predstavil še nekatere druge ljudi, ki so imeli pomembno vlogo pri gradnji Bohinjskega predora, denimo v začetku omenjenega Maksa Klodiča, ki je bil gradbeni nadzornik in in geodet pri gradnji tunela. Omeniti je potrebno še inženirja Carla Wurmba, ki je projektiral traso železnice in nadinžinerja Franza Vitala Lusserja, ki je vodil izkop tunela iz smeri Podbrda. Kot zadnjega lahko omenimo še takratnega bohinjskega duhovnika Janeza Pibra, ki je imel veliko posredniško vlogo med Bohinjci in gradbeniki, predvsem kar se tiče odkupa zemljišč za traso železnice.
Več pa lahko slišite v pogovoru, ki ga je z Marjano Žibert in Ervinom Sorčem vodil Jože Bartolj:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
« 23. 7. 2017, Posvet o človekovih pravicah - 3. del | 9. 7. 2017, Posvet o človekovih pravicah - 2. del » |