22. 3. 2020, Helena Alenka Bizjak - pričevanje
By mojazgodba on Mar 31, 2020 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Tokrat smo prisluhnili Heleni Alenki Bizjak, ki je spregovorila o svojem očetu Francu, velikem domoljubu in o njihovi družini, ki je trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.
Helena Alenka Bizjak, foto: Študijski center za narodno spravo
Franc Bizjak se je rodil leta 1911 v Trstu, očetu Francu in mami Eufemiji, rojeni Turk. Oče je bil policijski stražnik, mama pa šivilja, rodili so se jima štirje otroci. Ker so bili starši narodno zavedni, so dali otroke v slovensko ljudsko šolo, ki je bila oddaljena eno uro peš hoje. Po koncu prve svetovne vojne, leta 1919, se je družina, zaradi fašističnega preganjanja preselila v Maribor. Starša sta želela, da imajo otroci stik s slovenskim okoljem in možnost šolanja v slovenskem jeziku. V prvem obdobju njihovega bivanja v Mariboru so bili zelo siromašni in v stalnih dolgovih.
Alenkin oče Franc se je zaposlil kot poštni uradnik, se ob delu stalno izobraževal in služboval po številnih krajih na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. V času kraljeve diktature, ki je preprečevala ustanavljanje in delovanje društev, se je priključil tedanji Narodni odbrani in kot mladinec deloval za interese primorskih emigrantov. V Mariboru so leta 1931 ustanovili društvo Nanos, ki je združevalo številne primorske emigrante. Franc je bil dve leti tajnik društva. Društvo je imelo svoje prostore, pevski zbor, dramsko skupino, propagandni odsek in odsek za socialno skrbstvo. Organizirali so komemoracijo v spomin na bazoviške žrtve. Ko je bil Franc leta 1938 premeščen v Mursko Soboto, se je priključil tamkajšnjemu društvu primorskih emigrantov, imenovanem Soča. Leta 1938 je odšel na služenje vojaškega roka v Zemun. Po vrnitvi (leta 1940) se je poročil z Milico, rojeno Marinić, hrvaške narodnosti. Rodila sta se jima dva otroka, leta 1942 Alenka in leta 1943 Riko.
Leta 194o je bil premeščen v Šmarje pri Jelšah, kjer je dočakal začetek druge svetovne vojne in nemške okupacije. Kot mobiliziranec jugoslovanske vojske je bil priča njenemu razpadu. Poskrbel je, da sta se k njemu preselila tudi starša, saj je obstajala velika nevarnost, da jih nasilno preselijo. Sina Franca niso izselili, ker so ga nemške okupacijske oblasti potrebovale v službi, znal je namreč nemško. Gestapo je Franca stalno zasledoval, zato je bil skrajno oprezen. Kljub pozivom se ni odzval na mobilizacijo. Žena je posredno podpirala partizanske borce in preko kurirjev z njimi vzdrževala stalne zveze. Partizanskemu gibanju se Franc ni priključil, deloval pa je iz ozadja in pomagal, kolikor je mogel. Po koncu druge svetovne vojne je takoj stopil v akcijo. V Šmarju pri Jelšah je delal kot prostovoljec, pomagal je tamkajšnjemu zdravniku dr. Lorgerju, ki je skrbel za ranjence in bolnike. Izdeloval je plakate in obvestila za politične sestanke in druge propagandne akcije. Vodil je okrajno propagandno ekipo, pisal članke v Slovenski poročevalec in Ljudsko pravico, bil je predsednik športnega društva in predsednik sindikalne podružnice v Šmarju. Kot predavatelj in govornik je sodeloval na različnih proslavah in političnih sestankih. V spominih je zapisal: »... v svojem delu ves čas nisem nič popuščal, ampak sem se dosledno in brez pomišljanja boril za izgradnjo ljudske oblasti.« Kljub temu pa je v očeh povojnih oblastnikov postajal nezanesljiv.
17. septembra 1947 je bil po nalogu poštne direkcije premeščen v Gorico, kjer je začel organizirati poslovanje okrajne pošte. Novembra istega leta se mu je pridružila družina, s katero so se naselili v Volčji Dragi. Kot udarnik je pomagal pri gradnji Nove Gorice. V času Informbiroja je bil v strahu, da ga bodo odpeljali na Goli otok, a se zaradi posredovanja to ni zgodilo. Bil je prvi upravnik pošte v Gorici in potem njen direktor.
Prisluhnite oddaji, ki sta jo pripravili sodelavki Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
« 5. 4. 2020, Kristina Lenc - pričevanje | 15. 3. 2020, Jože Možina - Slovenski razkol » |