<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?><!-- generator="b2evolution/3.3.1" -->
<rss version="2.0" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:admin="http://webns.net/mvcb/" xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom">
	<channel>
		<title>Moja Zgodba - Zadnji komentarji</title>
		<link>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/?disp=comments</link>
		<atom:link rel="self" type="application/rss+xml" href="http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/?tempskin=_rss2&#38;disp=comments" />
		<description></description>
		<language>sl_SI</language>
		<docs>http://backend.userland.com/rss</docs>
		<admin:generatorAgent rdf:resource="http://b2evolution.net/?v=3.3.1"/>
		<ttl>60</ttl>
				<item>
			<title>dr. Leon Ščuka [Obiskovalec] in response to: 16. 4. 2008, Zorko Kerže</title>
			<pubDate>Sat, 11 Jan 2025 16:10:32 +0000</pubDate>
			<dc:creator>dr. Leon Ščuka [Obiskovalec]</dc:creator>
			<guid isPermaLink="false">c1679@http://oddaje.ognjisce.si/</guid>
			<description>Na Twiterju so našli in memoriam za Zorko ŠČuka.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ali je možno, da dobite ta Nedeljski dnevnik oz kontaktirate twitter &lt;br /&gt;
Jaz mu ne morem replay dati.&lt;br /&gt;
Pa dobro bi bilo obvestiti hčero Marijo Ščuka Krže&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
In memoriam je napisal akad. slikar Lojze Perko&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://x.com/TomazTvs3/status/1878020229848084759</description>
			<content:encoded><![CDATA[Na Twiterju so našli in memoriam za Zorko ŠČuka.<br />
<br />
Ali je možno, da dobite ta Nedeljski dnevnik oz kontaktirate twitter <br />
Jaz mu ne morem replay dati.<br />
Pa dobro bi bilo obvestiti hčero Marijo Ščuka Krže<br />
<br />
In memoriam je napisal akad. slikar Lojze Perko<br />
<br />
https://x.com/TomazTvs3/status/1878020229848084759]]></content:encoded>
			<link>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2008/04/16/16-4-2008-zorko-ker-e#c1679</link>
		</item>
				<item>
			<title>vince [Obiskovalec] in response to: 11. 3. 2018, Justina Jurečič - Poboji v Krakovskem gozdu</title>
			<pubDate>Fri, 01 Jul 2022 06:47:22 +0000</pubDate>
			<dc:creator>vince [Obiskovalec]</dc:creator>
			<guid isPermaLink="false">c1598@http://oddaje.ognjisce.si/</guid>
			<description>tudi moja tašča - pred leti je povedala, da so nekaj dni poslušali streljanje in vpitje, veliko različnih ljudi je bilo - imeli so vinograd preko Krke in z griča strahoma poslušali kar se je odvijalo</description>
			<content:encoded><![CDATA[tudi moja tašča - pred leti je povedala, da so nekaj dni poslušali streljanje in vpitje, veliko različnih ljudi je bilo - imeli so vinograd preko Krke in z griča strahoma poslušali kar se je odvijalo]]></content:encoded>
			<link>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2018/03/12/11-3-2018-justina-jure-i-poboji-v-krakovskem-gozdu#c1598</link>
		</item>
				<item>
			<title>MajaB [Obiskovalec] in response to: 26. 9. 2021, Vosovski likvidatorji - Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile</title>
			<pubDate>Sat, 28 May 2022 09:02:16 +0000</pubDate>
			<dc:creator>MajaB [Obiskovalec]</dc:creator>
			<guid isPermaLink="false">c1591@http://oddaje.ognjisce.si/</guid>
			<description>Dokler ne bomo dosegli sprave med Slovenci, bo naša ljuba država ostala talec politike, ki ima edina korist od slovenskega razkola in zato nima interesa, da bi ga presegli. Tako hude zgodbe so del naše zgodovine in identitete in kljub njim, bomo morali sobivati na tem prečudovitem delu sveta, levi in desni. Da bi bili vsi eno, je zapisano, in to želim tudi jaz našemu narodu. A pot bo dolga in trnova, zato upam da ne bomo omagali na pol poti.</description>
			<content:encoded><![CDATA[Dokler ne bomo dosegli sprave med Slovenci, bo naša ljuba država ostala talec politike, ki ima edina korist od slovenskega razkola in zato nima interesa, da bi ga presegli. Tako hude zgodbe so del naše zgodovine in identitete in kljub njim, bomo morali sobivati na tem prečudovitem delu sveta, levi in desni. Da bi bili vsi eno, je zapisano, in to želim tudi jaz našemu narodu. A pot bo dolga in trnova, zato upam da ne bomo omagali na pol poti.]]></content:encoded>
			<link>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2021/10/15/26-9-2021-vosovski-likvidatorji-franc-stadler-pepe-in-kamil-kratochwill-mile#c1591</link>
		</item>
				<item>
			<title>Franc Mihič [Obiskovalec] in response to: 11. 6. 2017, Pokop žrtev brezna Žiglovica</title>
			<pubDate>Sat, 24 Jul 2021 15:39:52 +0000</pubDate>
			<dc:creator>Franc Mihič [Obiskovalec]</dc:creator>
			<guid isPermaLink="false">c1578@http://oddaje.ognjisce.si/</guid>
			<description>Po pokopu žrtev v breznu žiglovca, je kmalu je sledil pokop Alojza Arka, ki je v Žiglovici izgubil očeta in brata, potem odšel v domobrance in preživel Teharje. Pokojni Arko je bil eden prvih prićevalcev na RTV. Arko je zelo verjetno prvi in edini domobranec, ki je za pričevanje dobil občinsko priznanje. Na njegovem pogrebu pa o vsem tem ni nihče spregovoril ene besede.</description>
			<content:encoded><![CDATA[Po pokopu žrtev v breznu žiglovca, je kmalu je sledil pokop Alojza Arka, ki je v Žiglovici izgubil očeta in brata, potem odšel v domobrance in preživel Teharje. Pokojni Arko je bil eden prvih prićevalcev na RTV. Arko je zelo verjetno prvi in edini domobranec, ki je za pričevanje dobil občinsko priznanje. Na njegovem pogrebu pa o vsem tem ni nihče spregovoril ene besede.]]></content:encoded>
			<link>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2017/06/13/11-6-2017-pokop-partizanskih-rtev-brezna-iglovica#c1578</link>
		</item>
				<item>
			<title>Jožef Vovk [Obiskovalec] in response to: 31. 3. 2019, Dr. Robert Brus - Dnevnik starega očeta iz 1. svetovne vojne</title>
			<pubDate>Tue, 01 Dec 2020 17:21:28 +0000</pubDate>
			<dc:creator>Jožef Vovk [Obiskovalec]</dc:creator>
			<guid isPermaLink="false">c1572@http://oddaje.ognjisce.si/</guid>
			<description>Pozdravljeni!&lt;br /&gt;
Malo pozno sem prišel do tega pričevanja, ko sem brskal po internetu.  Tudi moj stari oče,Ivan Vovk iz Goč, mobiliziran 1915 leta, se je boril v Galiciji in tam istega leta tudi padel. Po njem je ostala le fotografija njega v uniformi,v kateri je odšel na &quot;bojno pole&quot;.Poslal jo je sestri v Trst iz mesta Voitsberg. Ko sem slišal za to delo,sem iskal možnost, kako bi prišel do knjige Doživlaji iz svetovne vojne.&lt;br /&gt;
Rad bi jo kupil pa ne vem kje?&lt;br /&gt;
Če mi lahko pomagate, Vam bom hvaležen.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
lp&lt;br /&gt;
Jožef Vovk&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;</description>
			<content:encoded><![CDATA[Pozdravljeni!<br />
Malo pozno sem prišel do tega pričevanja, ko sem brskal po internetu.  Tudi moj stari oče,Ivan Vovk iz Goč, mobiliziran 1915 leta, se je boril v Galiciji in tam istega leta tudi padel. Po njem je ostala le fotografija njega v uniformi,v kateri je odšel na "bojno pole".Poslal jo je sestri v Trst iz mesta Voitsberg. Ko sem slišal za to delo,sem iskal možnost, kako bi prišel do knjige Doživlaji iz svetovne vojne.<br />
Rad bi jo kupil pa ne vem kje?<br />
Če mi lahko pomagate, Vam bom hvaležen.<br />
<br />
lp<br />
Jožef Vovk<br />
<br />
<br />]]></content:encoded>
			<link>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2019/04/09/31-3-2019-dr-robert-brus-dnevniku-starega-o-eta-iz-1-svetovne-vojne#c1572</link>
		</item>
				<item>
			<title>mojazgodba [Član] in response to: 27. 3. 2016, Peter Bergant o usodi Jožeta Beraneka</title>
			<pubDate>Wed, 03 Jun 2020 07:34:54 +0000</pubDate>
			<dc:creator>mojazgodba [Član]</dc:creator>
			<guid isPermaLink="false">c1540@http://oddaje.ognjisce.si/</guid>
			<description>V sobi našega podstrešnega stanovanja je bila velika stara omara. Spodaj v tej omari je bila cela vrsta knjig. Predvsem Mohorjanke in knjige Slovenčeve knjižnice. In v tej omari se je pretakala moja fantazija preko ilustracij Jožeta Beraneka. Polnil sem svoja iskanja lepega že takrat, ko še nisem znal brati. Slike so govorile, slike so nosile mojo domišljijo v svet pohorskih gozdov, planinski svet... Nepozabne ilustracije z drobnarijami dobrega opazovalca: gobicami pod stoletnimi hrasti, pa veverico na drevesu, ptičkom nad gradom…&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ostal mi je Beranek saj mi je prvi odprl vrata v svet lepega , v svet likovne umetnosti- takšne razumljive. In se mi je občasno prebujal skozi moje življenje. Tiste knjige iz mojega otroštva sem namreč prenesel v moj dom, ki sem si ga ustvaril. In jih imam pri sebi. Niso več v stari omari. Na posebni polici so. In kadar mi pridejo v roke, sem spet tisti mali zvedavi otrok, ki se mu začenja življenje. Takrat še nepokvarjeno, svetlo in prijazno.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ob prebiranju knjig Bogdana Novaka »Lipa zelenela je«, pa me je udarilo. Zasledil sem v knjigah opis njegovih zadnjih ur življenja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Od takrat me občasno prime in začnem spet in spet razmišljati o Beraneku in si želim zvedeti resnico.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Včasih imam prav čuden občutek očitajočega umetnika, da bi vendarle moral dati kaj več njemu, ki mi je toliko dal.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
In so spregovorili:&lt;br /&gt;
zamolčani, zavezani, zasuti,&lt;br /&gt;
zabetonirani, zakopani, zasmeteni.&lt;br /&gt;
Spregovorili so,&lt;br /&gt;
kar tako iznenada&lt;br /&gt;
skozi usta ljudi,&lt;br /&gt;
ki so jih po skrivnostnih silah zaslutili&lt;br /&gt;
in vedeli, da morajo spregovoriti&lt;br /&gt;
v njihovem imenu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Upam, da mi bo uspelo odkriti še kakšno skrivnost o tej mračni in težki dobi slovenskega naroda in  ljudi, ki jih je zmlelo kolesje vojne. In o usodi ilustratorja mojega otroštva.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Življenje je kot pot. Ima začetek in konec. Na začetku je prostor, kjer v solzah pozdravimo življenje. In na koncu je prostor, kjer se ob solzah poslovimo od svojih. In prostor, ki se mu pravi grob in kamor hodimo iskat spomine: lepe in žalostne.&lt;br /&gt;
Beranek ima začetek, nima pa konca. Nima prostora in solze so bile potočene z zamikom.&lt;br /&gt;
Spoštovani umetnik! Hvala za vse kar ste pred mnogimi leti prinesli v slovenski prostor, hvala za to, da ste s svojo risbo ustvarjali prve korake stripa na slovenskem.&lt;br /&gt;
Knjige na moji polici, pa bodo šle k mojim vnukom, na njihove police. In tole spominjanje ni zaradi iskanja krivcev ali poskusa maščevanja. Narejeno je iz spoštovanja do prvega slovenskega risarja stripov in opravičilo njemu, da so bile tako kruto prekinjene njegove črte na risarskem papirju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Še bom iskal njegove zadnje trenutke. Morda pa le najdem prostor, kjer počiva. Da bi vendarle na koncu dosegel pravico do svojega groba, ki si ga po vseh človeških normah zasluži. In bi našel svoj mir. In bi bil vrnjen kot pošten, pokončen mož in umetnik, v slovenski prostor.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Peter Bergant</description>
			<content:encoded><![CDATA[V sobi našega podstrešnega stanovanja je bila velika stara omara. Spodaj v tej omari je bila cela vrsta knjig. Predvsem Mohorjanke in knjige Slovenčeve knjižnice. In v tej omari se je pretakala moja fantazija preko ilustracij Jožeta Beraneka. Polnil sem svoja iskanja lepega že takrat, ko še nisem znal brati. Slike so govorile, slike so nosile mojo domišljijo v svet pohorskih gozdov, planinski svet... Nepozabne ilustracije z drobnarijami dobrega opazovalca: gobicami pod stoletnimi hrasti, pa veverico na drevesu, ptičkom nad gradom…<br />
<br />
Ostal mi je Beranek saj mi je prvi odprl vrata v svet lepega , v svet likovne umetnosti- takšne razumljive. In se mi je občasno prebujal skozi moje življenje. Tiste knjige iz mojega otroštva sem namreč prenesel v moj dom, ki sem si ga ustvaril. In jih imam pri sebi. Niso več v stari omari. Na posebni polici so. In kadar mi pridejo v roke, sem spet tisti mali zvedavi otrok, ki se mu začenja življenje. Takrat še nepokvarjeno, svetlo in prijazno.<br />
<br />
Ob prebiranju knjig Bogdana Novaka »Lipa zelenela je«, pa me je udarilo. Zasledil sem v knjigah opis njegovih zadnjih ur življenja.<br />
<br />
Od takrat me občasno prime in začnem spet in spet razmišljati o Beraneku in si želim zvedeti resnico.<br />
<br />
Včasih imam prav čuden občutek očitajočega umetnika, da bi vendarle moral dati kaj več njemu, ki mi je toliko dal.<br />
<br />
In so spregovorili:<br />
zamolčani, zavezani, zasuti,<br />
zabetonirani, zakopani, zasmeteni.<br />
Spregovorili so,<br />
kar tako iznenada<br />
skozi usta ljudi,<br />
ki so jih po skrivnostnih silah zaslutili<br />
in vedeli, da morajo spregovoriti<br />
v njihovem imenu.<br />
<br />
Upam, da mi bo uspelo odkriti še kakšno skrivnost o tej mračni in težki dobi slovenskega naroda in  ljudi, ki jih je zmlelo kolesje vojne. In o usodi ilustratorja mojega otroštva.<br />
<br />
Življenje je kot pot. Ima začetek in konec. Na začetku je prostor, kjer v solzah pozdravimo življenje. In na koncu je prostor, kjer se ob solzah poslovimo od svojih. In prostor, ki se mu pravi grob in kamor hodimo iskat spomine: lepe in žalostne.<br />
Beranek ima začetek, nima pa konca. Nima prostora in solze so bile potočene z zamikom.<br />
Spoštovani umetnik! Hvala za vse kar ste pred mnogimi leti prinesli v slovenski prostor, hvala za to, da ste s svojo risbo ustvarjali prve korake stripa na slovenskem.<br />
Knjige na moji polici, pa bodo šle k mojim vnukom, na njihove police. In tole spominjanje ni zaradi iskanja krivcev ali poskusa maščevanja. Narejeno je iz spoštovanja do prvega slovenskega risarja stripov in opravičilo njemu, da so bile tako kruto prekinjene njegove črte na risarskem papirju.<br />
<br />
Še bom iskal njegove zadnje trenutke. Morda pa le najdem prostor, kjer počiva. Da bi vendarle na koncu dosegel pravico do svojega groba, ki si ga po vseh človeških normah zasluži. In bi našel svoj mir. In bi bil vrnjen kot pošten, pokončen mož in umetnik, v slovenski prostor.<br />
<br />
Peter Bergant]]></content:encoded>
			<link>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2016/03/30/27-3-2016-peter-bergant-o-usodi-jo-eta-beraneka#c1540</link>
		</item>
				<item>
			<title>Mirko [Obiskovalec] in response to: 5. 5. 2019, Avguštin Sadar - pričevanje</title>
			<pubDate>Mon, 30 Mar 2020 07:01:21 +0000</pubDate>
			<dc:creator>Mirko [Obiskovalec]</dc:creator>
			<guid isPermaLink="false">c1386@http://oddaje.ognjisce.si/</guid>
			<description>Gospda Gustelna sem dobro poznal. Večkrat sem v živo poslušal njegove zgodbe. Zanimivo pri njem je to, da se je po vojni razumel z vsem , tudi UGLEDNIMI sosedi, ki so bili med vojno praktično na nasprotmen bregu. To dokazuje, da je bil pravi kristjan . Znal je odpuščati. Škoda, da se je že poslovil s tega sveta. Naj počiva v miru.</description>
			<content:encoded><![CDATA[Gospda Gustelna sem dobro poznal. Večkrat sem v živo poslušal njegove zgodbe. Zanimivo pri njem je to, da se je po vojni razumel z vsem , tudi UGLEDNIMI sosedi, ki so bili med vojno praktično na nasprotmen bregu. To dokazuje, da je bil pravi kristjan . Znal je odpuščati. Škoda, da se je že poslovil s tega sveta. Naj počiva v miru.]]></content:encoded>
			<link>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2019/05/13/5-5-2019-avgustin-sadar-pri-evanje#c1386</link>
		</item>
				<item>
			<title>rodolfo praprotnik [Obiskovalec] in response to: 1. 1. 2013 Anton Pust – družinska zgodba</title>
			<pubDate>Mon, 11 Nov 2019 16:44:14 +0000</pubDate>
			<dc:creator>rodolfo praprotnik [Obiskovalec]</dc:creator>
			<guid isPermaLink="false">c1053@http://oddaje.ognjisce.si/</guid>
			<description>janez homan je bil moj stric anton je pisal o njem imam druge datume</description>
			<content:encoded><![CDATA[janez homan je bil moj stric anton je pisal o njem imam druge datume]]></content:encoded>
			<link>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2013/01/03/1-1-2013-anton-pust-n-dru-inska-zgodba#c1053</link>
		</item>
			</channel>
</rss>
