Naši očetje v veri

142. oddaja: Beda Častitljivi utemaljuje naše upanje

Miran Spelic — Sat, 09 May 2026 18:06:41 +0000

Sv. Beda Častitljivi (+735), angleški benediktinec in oče angleškega zgodovinopisja, je vse življenje od otroštva dalje preživel v opatiji Jarrow v Northumbriji (enem od angleških kraljestev) in se je tam naučil celo grško. Bil je vsestranski učenjak in učitelj. Pisal je pesmi, svetopisemsko eksegezo, filozofijo, zgodovino ... in tako znanje starega veka posredoval srednjemu. Današnji odlomek je vzet iz Razlage katoliških pisem, kakor so navadno poimenovana tista novozavezna pisma, ki jih niso pripisana apostolu Pavlu.

Kateheza je bila na sporedu 9. maja 2026 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate:

=~ =~ = ~= ~=

Sv. Beda Častitljivi

Razlaga sedmih katoliških pisem

Prvo Petrovo pismo 3,15-18

1 Pt 3,15 Gospoda Kristusa slavite v svojih srcih. Kaj pomeni posvečevati Gospoda v svojih srcih, če ne to, da z najglobljimi vzgibi svojega srca premišljujemo o tem, kako je njegova svetost nepredstavljive slave? To je naše največje varovalo pred prevaro in nasiljem strašnega sovražnika; namreč, da vedno premišljujemo o tem, koliko poguma pri premagovanju lahko on, čigar neizrekljiva svetost sije, podeli tistim, ki upajo vanj.

Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas. Na dva načina moramo podati razlog za svoje upanje in vero tistim, ki to zahtevajo: tako s posredovanjem dolžnih razlogov za naše upanje in vero vsem, ki sprašujejo, bodisi vernikom bodisi nevernikom; kot tudi s tem, da vedno ohranjamo izpoved svoje vere in upanja neokrnjeno, celo sredi pritiskov naših nasprotnikov, pri čemer s svojo potrpežljivostjo kažemo, kako razumno smo se naučili, da ju je treba ohranjati – saj se zaradi ljubezni do njiju ne bojimo niti trpeti stisk niti prestati smrti.

3,15-16 Vendar pa odgovarjajte krotko in spoštljivo, iz dobre vesti. Svetuje, naj se pri tem poznavanju nauka upošteva značaj poučevanja, namreč, da se o ponižnosti, ki je »gospodarica in mati vseh kreposti«, govori v pridiganju in se jo dokazuje v življenju; da bodo tisti, ki sramotijo vaše dobro življenje v Kristusu, osramočeni, ko bodo očrnili vaše dobro življenje v Kristusu; da bodo tisti, ki se v vas norčujejo iz vere in upanja v nebeške stvari, ki jih ne morejo videti, videli vaša dobra dela in bodo zaradi njih osramočeni, saj ne morejo zanikati, da so očitno dobra. Ali pa si je to treba razlagati tako: »Pazite, da boste z ravnanjem po pravici dosegli, da bodo tisti, ki obrekujejo vaše dobro življenje, osramočeni ob času prihodnje sodbe, ko vas bodo videli kronane s Kristusom, medtem ko bodo oni obsojeni s hudičem.«

3,17 Če že hoče Božja volja, je pač bolje, da trpite zaradi dobrih kakor zaradi zlih del. Ta izjava namerno graja norost tistih, ki takrat, ko jih bratje grajajo zaradi njihovih napak ali jih celo omejujejo s kaznijo, to prenašajo povsem potrpežljivo; če pa trpijo brez krivde, bodisi zaradi besednih žalitev ali izgube premoženja ali kakršnih koli nadlog s strani svojih bližnjih, hitro podležejo jezi; tisti, ki so se do te točke zdeli brezgrajni, pa se s svojo nepotrpežljivostjo in mrmranjem naredijo vredne graje. Da pa bi videli neenako vrzel v nesreči pri neenakih zaslugah, opazujmo, da so Tobita, Savla in Elima zadeli isti trdi udarci slepote: toda Tobita zato, da bi krepost njegove potrpežljivosti širše zasijala vsem za zgled; Savla zato, da bi se preganjalec Savel spremenil v apostola Pavla; Elima pa zato, da bi s plačilom dolžne kazni za svojo izdajo prenehal s poskusom zavajanja tistih, ki so bili ravno na tem, da bi verovali. In če bi mi bila dana izbira, bi kot pravičen človek raje bil podvržen Božjemu ali človeškemu bičanju; in spet bi raje videl, da me nesreča odvrne od napak, kot pa da bi bil prisiljen prestati večno kazen zaradi neozdravljive teže grehov.

3,18 Sicer pa je tudi Kristus trpel zaradi grehov, in sicer enkrat za vselej, pravični za krivične. Zato tisti, ki je pravičen in trpi, posnema Kristusa; tisti, ki ga nesreča popravi, posnema razbojnika, ki je na križu prepoznal Kristusa in po križu vstopil v raj s Kristusom; tisti, ki sredi nesreč ne preneha s svojimi napakami, pa posnema razbojnika na levi, ki se je povzpel na križ zaradi svojih grehov in po križu strmoglavil v spodnji svet. On spominja, da je Kristus umrl enkrat, vendar zato, da bi nam priklical v spomin tudi to, da bo podeljeno večno plačilo za naše kratkotrajno trpljenje. Da bi vas pripêljal k Bogu, potem ko je bil po mêsu umorjen, a je bil po Duhu ožívljen. O tem usmrčenju v telesu in oživljenju v duhu, ki ga imajo tisti, ki delajo za Gospoda s potrpežljivostjo, pravi tudi apostol Pavel: »Čeprav naš zunanji človek razpada, se vendar tisti, ki je znotraj, obnavlja iz dneva v dan.« Kristus nas torej daruje Bogu Očetu, ko se skozi usmrčenje v telesu veselimo, da smo žrtvovani zanj, to se pravi, on pokaže, da je v očeh Očeta naše življenje hvalevredno in nas daruje Bogu, ko nas pripelje v večno kraljestvo.

Original post blogged on b2evolution.

141. oddaja: Nicejski koncil odmeva še po 1700 letih

Miran Spelic — Sat, 11 Apr 2026 18:35:02 +0000

Nicejski koncil (325), prvega v vrsti vesoljnih koncilov, je sklical cesar Konstantin, ko je v Cerkvi nastopil problem zaradi arianizma, ki Kristusu ni priznal polne Božje narave. V Niceji se je zbralo več kot 200 (po legendi 318) škofov, med njimi tudi sv. Nikolaj. Slednjič so sprejeli veroizpoved s ključno besedo "istobitnosten", ki opisuje odnos med Očetom in Sinom. Besedilo je bilo dopolnjeno in slednjič kanonizirano kor nicejsko-carigrajska veroizpoved leta 381.

Kateheza je bila na sporedu 11. aprila 2026 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Jan Dominik Bogataj OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate:

Preberi več »

Original post blogged on b2evolution.

140. oddaja: Janez Krizostom s sleporojenim iz evangelija

Miran Spelic — Sat, 14 Mar 2026 18:00:00 +0000

Sv. Janeza Krizostoma (+ 407) že dobro poznamo; iz Antiohije je prišel v Carigrad za škofa, kjer je delal red in goreče pridigal, kar ga je stalo dveh izgonov, med drugim je izmučen na poti proti Kavkazu umrl. Med drugimi številnimi govori so ohranjene tudi njegove Homilije o Janezovem evangeliju, iz katerih v tej katehezi z Janezom razlagamo razloge za slepoto pri Bartimaju.

Kateheza je bila na sporedu 14. marca 2026 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate:

Preberi več »

Original post blogged on b2evolution.

139. oddaja: Irenejeva in naša prava vera

Miran Spelic — Sat, 14 Feb 2026 09:25:58 +0000

Sv. Irenej Lyonski (+ ok. 202), duhovni sin sv. Polikarpa in duhovni vnuk evangelista Janeza, doma iz maloazijske Smirne (kjer je trenutno škof p. Martin Kmetec) in škof v Lyonu, je eden prvih, ki je zaznal potrebo po tem, da se natanko opiše vsebina prave vere in se s tem zavrne stranpoti krivovercev. Tako je napisal veličastno delo Zoper krivoverstva (tu je dostopna e-izdaja!), ki je eno prvih del krščanske teologije. Odlomek, ki ga obravnava pričujoča kateheza, je vzet iz 4. knjige in govori o tem, da je Nova zaveza dopolnitev Stare zaveze in ne njena odprava, kakor so trdili krivoverski markioniti.

Kateheza je bila na sporedu 14. februarja 2026 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate:

Original post blogged on b2evolution.

138. oddaja: Gregorij Nazianški o Jezusovem in našem krstu

Miran Spelic — Sat, 10 Jan 2026 09:17:53 +0000

Sv. Gregorij Nazianški (ok. 330 - 390), veliki prijatelj sv. Bazilija Velikega, škof v Nazianzu v Kapadokiji (Mala Azija), nekaj časa pa celo v Carigradu, je zaslovel s svojimi Govori, s katerimi si je prislužilč naziv Teolog (Bogoslovec). V njih brani pravo vero, razlaga Sveto pismo in usmerja h krščanski morali. V pričujočem odlomku iz Govora 39 nam bo spregovoril o Jezusovem krstu: o krščenem, o krstitelju in o tem, kaj nas ta dogodek poučuje.

Kateheza je bila na sporedu 10. januarja 2026 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate:

Preberi več »

Original post blogged on b2evolution.

137. oddaja: Lateranska bazilika se še vedno gradi

Miran Spelic — Sun, 09 Nov 2025 09:33:06 +0000

Sv. Avguštin (356-430; na sliki ga vidimo na freski v lateranski baziliki!), severnoafriški mojster latinskega jezika, spreobrnjenec iz Milana, slednjič škof v severnoafriškem Hiponu. Ohranjenih je več kot 400 njegovih govorov, med njimi tudi nekaj od posvetitvah cerkva. In ta tema je kot nalašč za katehezo na predvečer praznika posvetitve lateranske bazilike. Cesar Konstantin jo je dal zgraditi in papež Silvester jo je posvetil 324, da je postala prva med vsemi cerkvami. In odtlej se gradi in podira, obnavlja in krasi. Podoba naše vere, ki tudi doživlja preizkušnje, rast in padce, kakor je bilo z Avguštinovo ...

Kateheza je bila na sporedu 8. novembra 2025 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate:

Preberi več »

Original post blogged on b2evolution.

136. oddaja: Leon Veliki vabi k češčenju Kralja na križu

Miran Spelic — Mon, 27 Oct 2025 08:27:03 +0000

http://oddaje.ognjisce.si/ocetjevveri/2025/10/27/136-oddaja-leon-asti-kralja-na-kri-u

Sv. Leon Veliki (ok. 400-461), Rimljan, verjetno po rodu iz Toskane, se je izkazal kot odličen rimski škof, ki si je prvi pridobil naziv Veliki. Ohranjena je njegova obsežna korespondenca in okrog sto govorov.

Kateheza je bila na sporedu 11. oktobra 2025 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate:

Preberi več »

Original post blogged on b2evolution.

135. oddaja: Andrej Kretski časti sveti Križ

Miran Spelic — Sat, 13 Sep 2025 18:44:27 +0000

Sv. Andrej Kretski (ok. 650 - ok. 740) je bil doma iz Damaska, a je postal menih v Jeruzalemu in škof na Kreti. Udeleževal se je koncilskih debat v zvezi z monoteletizmom. Je avtor več homilij in himen. Znamenite so njegove homilije o Križu.

Kateheza je bila na sporedu 13. septembra 2025 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Jan Dominik Bogataj OFM, ki je letos doktoriral v Rimu s tezo o sv. Andreju Kretskem.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.

Preberi več »

Original post blogged on b2evolution.