V januarskem nočnem soncu smo se posvetili tradiciji. Nočna gostja je bila etnologinja dr. Saša Poljak Istenič, zaposlena na ZRC SAZU.„Tradicija je predvsem izročilo, nekaj kar nam predniki izročajo in dajemo naprej, je pa res, da dobiva nove razsežnosti. Poznam veliko prireditev, ki so tradicionalne, na primer že drugo leto, ne temeljijo pa na izročilu.“ je povedala Saša. Prisluhnite zanimivemu večeru, kateremu ste dali svoj pečatu tudi poslušalke in poslušalki, ki ste delili zanimive spomine.

Prisluhnite oddaji.

V noči vseh svetih smo razmišljali o minljivosti na tem svetu in večnosti, kjer so naši rajni. Z nami je bil bolniški duhovnik br. Toni Brinjovc. To je bila noč pripovedovanja zgodba, saj so telefoni nepretrgoma zvonili in bi še, če bi oddaja trajala dlje. Z nami so bili Teja, Špela, Franci, Branka, Ana, Majda, Rozalija, Vera, Frančiška, Lojze, Snežna, Jožica, Marija in Jožica.

Prisluhnite zgodbam, ki naj svetlijo temne jesenske dni.

Oktobrsko Nočno sonce smo posvetili moči molitve. Z nami sta bila Hana in Grega Strajnar, ki sta prav ta večer praznovala peto obletnico poroke, zato je prišla Hana na radio z vrtnico v rokah in nasmehom na obrazu. Nasmeh je zaščitni znak obeh in zato ni čudno, da se je njuna mala Evelin, kljub napovedi, da se to ne bo nikoli zgodilo, očku vendarle čisto nepričakovano nasmehnila. Kdo je Evelin, zakaj nepričakovano, saj se otroci vendarle ves čas smejejo, se najbrž sprašujete?

„Nosečnost je potekala normalno, ves čas sem delala, dobro sem se počutila, tudi na pregledih ni bilo videti nič posebnega. Šele ob koncu osmega meseca so ugotovili, da se je rast ustavila, zato so sprožili porod,“ pripoveduje o svoji prvi nosečnost Hana in dodaja: „Sreča v nesreča je bila ta, da je bila moja osebna ginekologinja odsotna. Vsakokrat me je pregledala druga in bila sem bolj površno obravnavana. Zdaj vem, da je bilo to dobro, ker bi se sicer že prej bolj psihično obremenjevala.“

Ko se je Evelin rodila, so ugotovili, da ima redko obliko bolezni imenovane agenezija korpusa kalosuma. Zaradi manjkajočega kromosoma ne delujejo povezave med levo in desno polovico njenih možganov, zato se težko nauči celo najbolj osnovnih gibov.

„Prav nenavaden občutek je, ko se sedaj spominjam teh trenutkov, ki so bili prežeti z žalostjo, bolečino, šokom, po drugi strani pa sem čutila, da sem nenormalno močna, da imamo podporo, to težko opišem z besedami. Vedela sem, da bom zmogla, takrat nama je pomagala molitvena podpora družine, prijateljev, molitvene skupine,“ pripoveduje Hana.

Na vprašanje, ali moškega vsaj navzven oziroma na videz manj zlomi, je Grega pritrdil: „Moški imamo to vlogo. Drugi dan so Hani povedali povedali diagnozo, ki je niti ni poznala. Ko me je klicala, sem takoj priletel k njej, čutil sem njen strah in bolečino, prišel sem, da se je lahko naslonila name. To je bila moja najpomembnejša vloga takrat.“

V težkih preizkušnjah človek Boga tudi povpraša, zakaj ta križ namenja prav njemu, njegovemu otroku. „Ko mi je zdravnica povedala diagnozo, mi je padla tema na oči in sploh nisem več poslušala. Ukvarjala sem se z vprašanjem zakaj – zakaj se to meni dogaja. Res je bil kar šok. Nič mi ni bilo jasno,“ se težke preizkušnje spominja Hana.

„Vsak v življenju dobi neko preizkušnjo in očitno je bilo to najina preizkušnja, ki jo morava nositi. Sama težko verjamem, ampak midva sva to res hitro sprejela in zame je to res neka božja milost,“ pravi Hana, Gregor pa jo dopolni: „Mogoče je šlo bolj za občutek krivde, kaj smo sedaj narobe naredili, da se nam je to zgodilo. Hana se je obremenjevala, ker je v času nosečnosti večkrat obiskala svojo na smrt bolno babico, ki je imela kemoterapije in je razmišljala, če je to škodovalo Evelnin. A zdravniki so nama povedali, da je to igra narave in da je do napake prišlo že na samem začetku, že pri spočetju.“ Na začetku nosečnosti je Hana močno krvavela in že sta imela močno molitveno podporo, zato je Hana prepričana: „Očitno smo izmolili tega otroka.“

Evelin je deklica, ki počasi, a čudežno napreduje – z močjo molitve in veliko ljubeznijo staršev, Hane in Grega, bratca Izaka, širše družine in prijateljev.

Septembrsko Nočno sonce  smo posvetili začetku šole, besedo pa so v veliki meri imeli učiteljice in učitelji. Z namiso bili  člani Društva katoliških pedagovov Slovenije, ki so povedali, kako jih pri delu navdihuje bl. Slomšek in učitelj, ki si je po rodni domovini Španiji ustvaril novi dom v Sloveniji, kjer poučuje španščino. Za lažji soko v novo šolsko leto, prisluhnite oddaji.

Prostovoljstvo je v Sloveniji zelo razširejno in v zadnjih letih spoznavamo, da tudi izredno pomembno. V posamezniku gradi čut odgovornosti, sočutnosti, lahko mu pomaga tudi pri poklicni poti. V oddaji smo zato  predstavili različne načine prostovoljstva, v studiu pa gostili mlade zdravnike, ki so se na prostovoljno delo odpravili v Malawi in tam pomagali najbolj ubogim. Svoje delo so nazorno opisali na svoje blogu: http://malawi2013.blogspot.com/ Tole je le eden od zapisov:

Torek, 25. junij, Kayesa

Kayesa sprva ni bila med našimi priljubljenimi destinacijami, saj je bil nas prvi obisk tam ne preveč prijetna izkušnja za vse: fantje so takrat imeli skoraj cel dan opravka s sedaj že skoraj slavno "Kayesa Lady" oz. gospo s panga-knife poškodbo, dekleta pa so se spopadale z (do takrat) rekordnim številom pacientov, prevajalci z zelo osnovnim znanjem angleščine ter pomanjkanjem svetlobe v cerkvici, namenjeni pregledom ... Naši mešani občutki glede te male vasice do se sčasoma prevesili v obojestransko toplino in moramo priznati, da bomo njihovo skupnost prav pogrešali.

Tudi tokratni dan je bil karseda uspešen za vse - obravnavali smo kar veliko število pacientov, nikogar nismo zavrnili, ker smo končali dovolj zgodaj (t. j. še pri sončni svetlobi), pa smo celo lahko obiskali nekaj posteljnih bolnikov. Tudi z darili so se v Kayesi izkazali - Matjaž je na primer dobil kar celega petelina.
Zvečer smo vseeno bili preutrujeni za torkov tarok večer pri patru ... Smo pa zato dobili obisk: father Joseph, poljski duhovnik, ki tudi prebiva tu v župniji, je zbolel in se je v strahu, da ima malarijo, obrnil na nas. K sreči je bil test negativen, pater pa zelo zgovoren, tako da smo vseeno doživeli prijeten večer. V pričakovanju napornega predzadnjga delovnega dne smo kar popadali v postelje ...

Prisluhnite oddaji in spoznajte mlade zdravnike in druge prostovljce.