Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka.

Oddajo je pripravila Irena Uršič:

Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb.

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«.

Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji.

Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Irena Uršič:

Tokrat lahko poslušate drugo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil postulator postopkov, kapucin, p. dr. Metod Benedik. Predstavil je, kako potekajo postopki za kanonizacijo in kako daleč smo s slovenskimi primeri. Predstavil je tudi poimenski seznam mučencev na katerem je 26 imen žrtev komunizma in 6 imen žrtev nacizma. V oddaji smo se vprašali tudi kakšen je njihov pomen za Cerkev, katoličane in narod.

P. Metod Benedik, foto Radio Ognjišče

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

Po uspešno izvedenem znanstvenem posvetu »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«, ki sta ga Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta izpeljala oktobra leta 2021 na Opčinah pri Trstu, sta se obe instituciji odločili, da v letu, ko se spominjamo 75. obletnice podpisa Pariške mirovne pogodbe, ponovno združita moči obeh ustanov in s predavatelji iz matice in zamejstva osvetlita nekatera zgodovinska vprašanja, ki zadevajo slovensko zahodno mejo.

V petek, 23. septembra 2022 sta v Trstu organizirali znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe - posledice za primorski prostor«, na katerem so sodelujoči predavatelji osvetlili sklep pariške mirovne konference, ki je bil sprejet 10. februarja 1947 in je stopil v veljavo 15. septembra 1947. V Parizu so tedaj zavezniške in pridružene sile (SZ, Velika Britanija, ZDA, Kitajska, Francija, Avstralija, Belgija, FLR Jugoslavija, Kanada, Sovjetska socialistična republika Belorusija, Brazilija, Češkoslovaška, Etiopija, Grčija, Indija, Nizozemska, Nova Zelandija, Poljska, Sovjetska socialistična republika Ukrajina) sklenile mirovno pogodbo z Italijo, ki je bila pogodbenica trojnega pakta z Nemčijo in Japonsko, ki je začela napadalno vojno in s tem povzročila vojno stanje z vsemi zavezniškimi in pridruženimi silami, ter tako nosila svoj del odgovornosti za drugo svetovno vojno. Zahodni zavezniki so se do Italije vedli zelo blagohotno, saj so upoštevali njeno geopolitično vrednost na prvi črti hladne vojne. Iz javne razprave so nekako izginile razprave o italijanskih zločinih med vojno, predvsem v Afriki in na Balkanu.

V prvi oddaji lahko prisluhnete dr. Jerneju Vidmarju, ki je predstavil referat z naslovom »Represija komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945-1954« in dr. Renatu Podbersiču, ki je v svojem prispevku predstavil delovanje in prizadevanje slovenskih duhovnikov na Primorskem za priključitev Primorske k matici.

Oddajo sta pripravili sodelavki Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič: