• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

21. 8. 2016, 25 let samostojnosti - Slovenci na tujem

Tokratna Moja zgodba je prinesla spomine treh Slovencev, ki so si kruh služili na tujem oziroma so bili že rojeni tam in so v času osamosvajanja naše domovine trkali na vrata uglednih evropskih državnikov. Brez njih zagotovo ne bi bilo priznanja slovenske samostojnosti. Kaj so v teh zgodovinskih trenutkih delali Slovenci v Avstriji, Švici in na Švedskem, so nam povedali mag. Lojze Dolinar, Božo Dimnik in Milan Starc. Vsi so delovali v okviru Svetovnega slovenskega kongresa, ki je takrat odigral pomembno vlogo, saj je združeval srčne in zavzete Slovence, ki so se vsak na svoj način na vseh kontinentih prizadevali za priznanje slovenske samostojnosti.

Božo Dimnik

V Švici živi in dela več kot 10.000 Slovencev. Tam je trideset let živel in delal tudi Božo Dimnik, ki je povedal, da se Slovenci do plebiscitarne enotnosti v domovini niso bili povezani med seboj. Ko so se začele dogajati spremembe, so začutili, da morajo pomagati svoji domovini in rojakom. Božo Dimnik nam je v pogovoru predstavil, kako težka je bila pot do priznanja, kako je preko svojih poznanstev in prijateljstev našel pot do takratnega nemškega zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja, do papeža Janeza Pavla II. in drugih vplivnih ljudi. Vsi Slovenci, ki so živeli v tujini, so pomagali in nihče ni nič pričakoval, še manj zahteval.

Lojze Dolinar

Koroški Slovenci v Avstriji so bili vedno zelo povezani z matico. Mag. Lojze Dolinar, profesor na slovenski gimnaziji, mediator, sodni izvedenec in tolmač je večji del vojnega časa preživel v Ljubljani v Cankarjevem domu in obveščal novinarje iz Avstrije o dejanski situaciju. To je zagotovo pripomoglo k razumevanju situacije. Takratni avstrijski zunanji minister Alois Mock je Sloveniji pomagal in k temu so pripomogle informacije rojakov s prve roke. Po osamosvojitvi so Avstrijci spremenili odnos do Slovencev, saj so spoznali, da tam ne živijo „Jugosi, Jugoviči", kot so jih takrat imenovali, ampak so jih začeli gledati z drugačnega zornega kota, bilo je tudi precej občudovanja zaradi zmage v vojni.

Milan Starc

Tudi Švedska je dežela, v katero so se po vojni preselili mnogi Slovenci. Med njimi tudi podjetnik Milan Starc, ki je tam živel in delal več kot trideset let. Tudi sam je razglasitev samostojnosti doživel v tujini, želel postati del teritorialne obrambe in se boriti za domovino, a pristojni so ga prosili, naj o stanju obvešča švedske medije. To je tudi storil in skupaj s Slovenci, ki so živeli tam, pripomogel k priznanju tujih držav. Ko je Slovenija postala samostojna, je videl priložnost za življenje doma, se vrnil v domovino in tu ustanovil podjetje. Želi si, da bi se tudi ostali podjetniki vrnili v domovini in skupaj ustvarjali boljši jutri za vse.

Prisluhnite pogovoru, ki ga je pripravila Mateja Feltrin Novljan:

14. 8. 2016, Prezrta zgodba novomašnikov leta 1991 - zadnji del

Na Radiu Ognjišče smo ob 25-letnici samostojnosti pred mikrofon povabili duhovnike, ki slavijo srebrnomašni jubilej. Torej tiste, ki so bili posvečeni med vojno za obranitev slovenske samostojnosti. Dvanajst se jih je odzvalo našemu klicu in odlomke njihovih spominov lahko poslušate v oddajah Moja zgodba od 3. julija naprej!

Tokrat bodo spregovorili Slavko Rebec, minorit Martin Gašparič in frančiškan Pepi Lebreht.

Slavko Rebec se spominja, kako je škof Pirih v koprski stolnici posvečeval novomašnike in so ti med litanijami vseh svetnikov polegli na tla. Napočil je trenutek tišine in ravno tedaj so se zališali streli. Na bližnjih Škofijah je potekal boj za mejni prehod.. „Mi smo vojna generacija", pove Slavko Rebec, ki je imel novo mašo s štirinajstdnevnim zamikom, saj so mu tako svetovali prijatelji.

Srebrnomašnik Martin Gašparič se spominja, kako se je po letalskem alarmu, ki ga je preživel v podhodu železniške postaje, peš odpravil do Sostrega, kjer so domovali bratje minoriti. Prometa ni bilo, Ljubljana je bila kot izumrla. Končno je zaslišal zvok avtomobila. V neki stari katrci se je, kot po naključju, pripeljal njegov sošolec, novomašnik Bojan Korošak, ki bi moral imeti ob 10. uri novo mašo pri svetem Petru v Ljubljani. Ura je bila okoli 10 in 40 minut. Korošak je skupaj s starši obtičal v eni od barikad.

Frančiškan Pepi Lebreht se spominja očetove odločnosti, ko je župan njihovega kraja Sveta Trojica v Slovenskih goricah prišel s prošnjo, da bi zaradi vojne novo mašo prestavili na kasnejši termin. „Nova maša bo, kot je bilo določeno!" je bil določen oče. In je bila. Kakšnih slabih spominov na tisti čas, Pepi Lebreht nima.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

7. 8. 2016, Znanstveni simpozij Brezpravje v imenu ljudstva – zadnji del

Študijski center za narodno spravo je v letu 2015 organiziral tri znanstvene posvete, ki so bili posvečeni času druge svetovne vojne, posledicam vojne in revolucije in pogledu na zgodovinske dogodke s 70 letne perspektive. Zadnji posvet z naslovom Brezpravje »v imenu ljudstva«, je potekal 10. decembra 2015 v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. Namenjen je bil prikazu delovanja enega najmočnejših orodij, ki jih je komunistični sistem izbral za nadvlado in teptanje človekovih pravic, to je sodstvu. Zadnji del posveta pa je bil namenjen pričevalcem, ki so predstavili svoje zgodbe kot politični zaporniki. Pogovor s pričevalci je vodil predsednik Društva političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja David Tasič.

V današnji oddaji bomo prisluhnili še dvema pričevalcema in sicer Lidiji Drobnič, ki je bila politična zapornica v Ferdrengu in župniku Stanku Sivcu, ki je več let preživel kot politični zapornik v različnih zaporih in doživel številne pritiske Udbe.

Gospa Lidija Drobnič je predstavila strahote in trpljenje, ki jih je preživela kot politična zapornica v povojnem ženskem taborišču Ferdreng. Taborišče je bilo locirano v zaprtem območju Kočevja, v njem je bilo zaprtih okoli 800 taboriščnic. Ko so dekleta, žene in matere iz ljubljanskega kolodvora z živinskimi vagoni pripeljali do Kočevja, je bila pričevalka sprva prepričana, da jih peljejo v smrt. Za javnost so bile poslane na družbeno koristno delo, v resnici pa je bilo to pravo koncentracijsko taborišče, ograjeno z bodečo žico, v katerem so ženam nalagali duhamoreče delo, s katerim so jih hoteli fizično in psihično uničiti. Vendar se niti ena od njih ni zlomila.

V drugem delu oddaje pa je spregovoril Stanko Sivec, doma z Liveka nad Kobaridom, pod Matajurjem, blizu italijanske meje. Ko je študiral za duhovnika so ga večkrat zasliševali. Kot bogoslovca so ga leta 1949 zaprli v udbovski zapor v Tolminu. Kot zapornik je opravljal težka fizična dela in bil deležen politične prevzgoje, ki pa se ga ni dotaknila. Preživel je tudi sedem mesecev samice, med tem ga je zasliševal Zdenko Roter.


Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Marta Keršič:

31. 7. 2016, Prezrta zgodba novomašnikov leta 1991 - 3. del

 

Ob 25-letnici samostojne Slovenije smo pred mikrofon povabili duhovnike, ki so bili posvečeni leta 1991. Na praznik svetih Petra in Pavla 29. junija so bili posvečeni v duhovnike. Medtem ko jih je škof Pirih v koprski stolnici posvečeval in so ti med litanijami vseh svetnikov polegli na tla, je na bližnjih Škofijah potekal boj za mejni prehod. Slišali so se streli.

 

Tokrat lahko prisluhnete Mateju Kobalu, kapucinu Marku Senici in minoritu Danilu Holcu.

 

Matej Kobal se spominja, kako je sta se s takratnim župnikom odločila, da ne bodo slovesno zvonili in vabili na novo mašo, kajti ravno v tem času je bil razglašen letalski alarm. Tako so vsi prišli na lastno odgovornost. Bralka drugega berila je nato pred začetkom berila povedala, da je alarm preklican in v klopeh se je slišalo glasno olajšanje.

 

Kapucin Marko Senica med drugim opisuje, kako so po preklicu letalskega napada, na njegovo novo mašo prišli nekateri kar v trenirkah iz zaklonišč. Prav tako nam je v pogovoru zaupal, da je takoj po premirju zaprosil za nov, slovenski potni list, ki ga je potem razkazoval sobratom kapucinom ob povratku v Italijo.

 

 

Minorit Danilo Holc prihaja iz Ptuja. Tam sta bili tisto leto 1991 kar dve novi maši v isti župniji. Zato sta se novomašnika domenila, da ju bosta imela s štirinajstdnevnim zamikom. Tako je bila njegova nova maša že v času, ko je bil podpisana brionska deklaracija, s katero so se spopadi zaključili. Vseeno pa so vojaki jugoslovanske armade v ptujski vojašnici, priprave na novomašno slavje vzeli kot provokacijo, ki so jo tudi prijavili, kot kršitev premirja.

 

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

24. 7. 2016, Slovenija 25 let – Srečanje pod lipami v Gorici

V sklopu javnih oddaj "Praznujemo 25 let naše skupne poti" na Radiu Ognjiče smo se (konec maja) podali v zamejstvo ter v sodelovanju s Kulturnim centom Lojze Bratuž v Gorici in Krožkom za družbena vprašanja Anton Gregorčič oblikovali „Srečanje pod lipami". Z gosti, ki so bili tesno povezani z demokratizacijo in rojstvom naše države, smo se pogovarjali o vlogi zamejcev in izseljencev pri osamosvajanju ter mednarodnem priznanju Slovenije. Spomine na čas pred petindvajsetimi leti ter kritične misli in spodbude so z nami delili Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Franci Feltrin, Marjan Terpin, Sergij Pahor in dr. Branko Zorn.


V pogovoru so se sogovorniki dotaknili pomembnih dogodkov, od majniške deklaracije in rojstva Demosa, do prvih večstrankarskih volitev in oblikovanja osamosvojitvene vlade, ki je imela tudi ministra za Slovence po svetu. Govorili so o prvih diplomatskih stikih med Italijo in vodstvom nastajajoče države. Posebno pozornost so namenili tripartitnemu sporazumu, s katerim so si Italijani želeli zagotoviti zaščito italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem, niso pa bili pripravljeni govoriti o zaščiti slovenske manjšine v Italiji.

Sogovorniki so, poleg spominov na pomembne dogodke, z nami delili tudi zanimive anekdote, ki so popestrile okroglo mizo in dodatno pričarale vzdušje časa. Sklenili so z njihovim pogledom na današnjo državo Slovenijo. Nikomur ne manjka optimizma, so pa kritični zlasti do tistih, ki vodijo državo in največkrat skrbijo le za svoje koristi ...

Oddajo je vodil Tone Gorjup: