V tretjem delu predstavitve zamolčanega primorskega narodnjaka Ernesta Jazbeca, lahko prisluhnete nagovoru zgodovinarja dr. Jožeta Možine, ki je spregovoril o revolucionarnem ekstremizmu KPS. Gre za brutalen revolucionarni model, spočet v osrednji Sloveniji, ki ga je Komunistična partija Slovenije z zamikom vsilila tudi na Primorsko, kjer so komunisti posledično zakrivili umore številnih primorskih domoljubov in zadali uničujoč udarec narodni enotnosti. Možina je spomnil, da so slovenski komunisti vzpostavili Varnostno-obveščevalno službo za izvajanje atentatov ter s smrtjo zagrozili vsakomur, ki bi odpor proti okupatorju organiziral izven OF.

Voditeljica posveta Erika Jazbar in dr. Jože Možina, foto: Andrej Jazbec

Ernest Jazbec je sicer v družinskem spominu Jožeta Možine kot bratranec njegove none.

Prisluhnite oddaji:

Goriška Mohorjeva družba, Študijski center za narodno spravo, ter Krožeka za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice in Virgil Šček iz Trsta so 25. oktobra 2019 v Trgovskem domu v Gorici pripravili študijsko srečanju o Ernestu Jazbecu (1913 – 1945), manj poznanem liku naše polpretekle medvojne zgodovine.

Zgodovinar Renato Podbersič ml. je spregovoril o Jazbečevih mladostnih dnevnikih. Med letoma 1928 in 1938 je bolj ali manj redno pisal dnevniške zapiske, ki so se do danes ohranili v družinskem arhivu. Podbersič jih je analiziral in ugotovil, da iz njih lahko razberemo stiske mladega človeka, ki je iskal svoj prostor v družbi. V zapiske je prelival svoja intimna razmišljanja in hrepenenja, medtem ko je zunanji svet precej neopazno brzel mimo njega.

Prof. Peter Černic je v svojem predavanju predstavil glavne dileme slovenskih katoličanov na Primorskem od ukinitve slovenskega parlamentarnega predstavništva v Rimu do padca fašizma leta 1943. V delovanje, od leta 1929 že tajne krščansko-socialne organizacije, ki je omahovala med uporom in iskanjem diplomatskih rešitev za izboljšanje stanja slovenske narodne skupnosti v Italiji, je skušal umestiti delo tedaj zelo mladega in politično še neizkušenega Ernesta Jazbeca.

Prisluhnite oddaji:

Goriška Mohorjeva družba, Študijski center za narodno spravo, ter krožka za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice in Virgil Šček iz Trsta, so pripravili 25. oktobra 2019 v Trgovskem domu v Gorici študijsko srečanju o Ernestu Jazbecu (1913 – 1945).

Ernest in Milenca Jazbec, avgusta 1936

Zanj že več desetletij trdijo, da je v Trstu 10. marca 1944 v ulici Rosseti umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca, ki so se odpravljali v partizane. Za to kleveto imajo »zasluge« komunisti, predvsem pa njihov povojni publicist Jože Vidic, ki je leta 1975 v knjigi Po sledovih črne roke temu umoru in krivcih zanj namenil celo poglavje.

V razpravi, ki jo je moderirala Erika Jazbar, je sodelovalo sedem predavateljev: Majda Jazbec Maček, Renato Podbersič, Peter Černic, Jože Možina, Miroslava Cencič, Martin Brecelj in Ivo Jevnika.

Majda Jazbec Maček, foto: Andrej Jazbec

Najprej je Jazbečevo življenje orisal Martin Brecelj, potem pa lahko prisluhnete osebnim spominom na strica Ernesta, ki jih je obudila nečakinja Majda Jazbec Maček:

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2020, smo spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je še do 8. marca na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar je tokrat predstavila zbrana pisma s fronte, ki so jih pisali mobiliziranci svojim družinam.

France Erce, Vojna pošta

Slavko Hribar, 30.6. 1943

Samo čisto premalo mi pišeta. Prosim vaju, da mi večkrat pišeta čez vse, saj ne gre čez cenzuro. Včeraj so v bližini Marcona pristali trije angleški aeroplani, odložili so vohune in municijo. Ravno tisto noč je bila vržena v zrak proga na Marsei. Tako da se tudi tu nahajajo gmajnarji in so sem ter tja rabuke. Pozdravi vse kriške fante in dekleta pa tudi druge prijatelje in prijateljice.

Slavko Hribar, oktober 1944

Name je pozabilo vse, nobeden nič mi ne piše. Zelo se čudim, da ne dobim že en teden pošte ali nič ne pišeta ali pa jaz nič ne dobim. Sem zelo žalosten, da mi nič ne pišeta.

Slavko Hribar, 15. 11. 1943, Grenoble

»Vedno imam v mislih svoj domači kraj. Vedno imam v glavi, kaj delajo Križani in moje prijateljice. Kako bi bil rad doma, pa ne morem pri tem prekletem nasilju tujcev. Mi se bomo borili za svoje domove, ne pa za tujčeve. Mi smo drug narod in biti hočemo zase. To je naša želja in se mora izpolniti.«

France Erce, Vojna pošta

Oddajo je pripravila Monika Kokalj Kočevar:

Gost oddaje Moja zgodba je bil pedagog, alpinist, turni smučar in gorski fotograf Joža Mihelič, ki je pred kratkim izdal knjigo Vprašaj goro. V predstavitvi piše, da je v knjigi zapisana žlahtna pripoved o skromnih in poštenih ljudeh, ki so živeli predani svojemu rodu, domu in zemlji. Je spomin na otroštvo v Bohinju, na prijateljske vezi, ki so nastale v dobi zorenja, na plezalne začetke in najbolj polna leta njegovega alpinizma ter na turno smučanje, ki mu Joža Mihelič ostaja zvest vse življenje.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman: