• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

25. 12. 2022 Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka.

 

Oddajo je pripravila Irena Uršič:

18. 12. 2022, Igor Omerza - Knjiga Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb.

Igor Omerza v studiu Radia Ognjišče, foto: Jože Bartolj

Avtor je v pogovoru povedal, kaj je bilo bistvo Udbe, kakšna je bila njena geneza, kakšne metode in sredstva je uporabljala in kako je bila organizirana.  Prvi dve poglavji v delu, ki sta posvečeni Edvardu Kocbeku - obdelava Bohinjski in Borisu Pahorju - obdelava Jambor, sta skrčena verzija dveh Omerzovih precej obsežnih knjig o njima. V tem delu pa je tudi nekaj novih dokumentov, ki so zdaj prvič predstavljeni. Glavni poudarek predstavitve Kocbeka in Pahorja je, kako je prišlo do znamenitega Kocbekovega pričevanja o povojnem pomoru domobrancev, ki sta ga v Trstu izdala Boris Pahor in Alojz Rebula. Za dopolnitev dogajanja je Omerza uporabil tudi Kocbekove in Pahorjeve dnevnike.

Draga Jančarja je Udba »spremljala« od leta 1974. Avtor nam je med drugim povedal, kje se je začelo udbovsko zanimanje za našega trenutno najbolj odmevnega pisatelja. Pri njem so našli emigrantsko literaturo (knjižico o povojnih pobojih V Rogu ležimo pobiti in knjigo Cirila Žebota) in posledično proti njemu sprožili mučen sodni proces, ki se je končal z zaporom. Preostanek Udbinega spremljanja Jančarja razkriva izjemno vlogo, ki jo je imel Jančar v nastajanju in delovanju Nove revije.

Igor Omerza pravi, da UDBA »ni bila daleč za Stasijem, še posebej, ker na začetku navedene številke o nadzoru kažejo delovanje samo ene uprave iz zelo razvejanega notranjega ministrstva. Namreč, tudi javna policija je bila po potrebi podaljšek tajne policije in poleg Udbe smo imeli v jugoslovanski vojski še eno po vsej Jugoslaviji razpredeno vojaško tajno politično policijo (imenovano KOS), ki je močno silila tudi na civilno področje.«

Knjiga Kocbek, Pahor, Jančar in Udba se dobi na naslovu: www.dobra-knjiga.si ali na štev. 040 538 588.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

 

11. 12. 2022, Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«.


Jože Jazbec, foto: Irena Uršič

Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji.

Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Irena Uršič:

4. 12. 2022, Slovenski mučenci XX. stoletja - 2. uvodna oddaja z p. Metodom Benedikom

Tokrat lahko poslušate drugo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil postulator postopkov, kapucin, p. dr. Metod Benedik. Predstavil je, kako potekajo postopki za kanonizacijo in kako daleč smo s slovenskimi primeri. Predstavil je tudi poimenski seznam mučencev na katerem je 26 imen žrtev komunizma in 6 imen žrtev nacizma. V oddaji smo se vprašali tudi kakšen je njihov pomen za Cerkev, katoličane in narod.

P. Metod Benedik, foto Radio Ognjišče

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

27. 11. 2022, Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Vidmar, Podbersič)

Po uspešno izvedenem znanstvenem posvetu »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«, ki sta ga Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta izpeljala oktobra leta 2021 na Opčinah pri Trstu, sta se obe instituciji odločili, da v letu, ko se spominjamo 75. obletnice podpisa Pariške mirovne pogodbe, ponovno združita moči obeh ustanov in s predavatelji iz matice in zamejstva osvetlita nekatera zgodovinska vprašanja, ki zadevajo slovensko zahodno mejo.


Dr. Matic Batič, foto: ŠCNS

V petek, 23. septembra 2022 sta v Trstu organizirali znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe - posledice za primorski prostor«, na katerem so sodelujoči predavatelji osvetlili sklep pariške mirovne konference, ki je bil sprejet 10. februarja 1947 in je stopil v veljavo 15. septembra 1947. V Parizu so tedaj zavezniške in pridružene sile (SZ, Velika Britanija, ZDA, Kitajska, Francija, Avstralija, Belgija, FLR Jugoslavija, Kanada, Sovjetska socialistična republika Belorusija, Brazilija, Češkoslovaška, Etiopija, Grčija, Indija, Nizozemska, Nova Zelandija, Poljska, Sovjetska socialistična republika Ukrajina) sklenile mirovno pogodbo z Italijo, ki je bila pogodbenica trojnega pakta z Nemčijo in Japonsko, ki je začela napadalno vojno in s tem povzročila vojno stanje z vsemi zavezniškimi in pridruženimi silami, ter tako nosila svoj del odgovornosti za drugo svetovno vojno. Zahodni zavezniki so se do Italije vedli zelo blagohotno, saj so upoštevali njeno geopolitično vrednost na prvi črti hladne vojne. Iz javne razprave so nekako izginile razprave o italijanskih zločinih med vojno, predvsem v Afriki in na Balkanu.


Dr. Renato Podbersič, foto: ŠCNS

V prvi oddaji lahko prisluhnete dr. Jerneju Vidmarju, ki je predstavil referat z naslovom »Represija komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945-1954« in dr. Renatu Podbersiču, ki je v svojem prispevku predstavil delovanje in prizadevanje slovenskih duhovnikov na Primorskem za priključitev Primorske k matici.

Oddajo sta pripravili sodelavki Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič: