• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

12. 2. 2017, Slovenska zgodovina – prof. dr. Peter Štih

V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o knjigi z naslovom Slovenska zgodovina in podnaslovom Od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja, katere avtorji so Peter Štih, Vasko Simoniti, Peter Vodopivec.

Pri založbi Modrijan so o knjigi med drugim zapisali:

Slovenska zgodovina je popotovanje po zgodovini ljudi na ozemlju, ki ga Slovenci danes v glavnem razumemo kot svoje in ki je v največji meri vključeno v sodobno državo Slovenijo. Delo je rezultat spoznanj sodobnega slovenskega zgodovinopisja, avtorji - Peter Štih, Vasko Simoniti in Peter Vodopivec - so ugledni zgodovinarji oziroma zgodovinopisci, specialisti za posamezna obdobja naše zgodovine. Kot podlago za celostni prikaz slovenske zgodovine v »besedi in podobi« so uporabili knjigi Na stičišču svetov in Od Pohlinove slovnice do samostojne države, ki sta izšli pred leti pri Modrijanu in bili tudi ponatisnjeni, pa tudi raziskave in objave svojih učiteljev, kolegov in študentov. Delo je opremljeno s slikovnim, kartografskim in genealoškim gradivom, številne fotografije pa so v knjižni izdaji objavljene prvič.

Dr. Peter Štih in dr. Jože Dežman

V studiu smo najprej gostili akademika prof. dr. Petra Štiha, ki je avtor prvega dela knjige od prazgodovinskih kultur do turških vpadov.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

5. 2. 2017, Miroslav Rijavec – italijanski vojak in pripadnik »Slav company«

Miroslav Rijavec se je rodil leta 1923 v Črničah v Vipavski dolini. V italijansko vojsko je bil vpoklican oktobra 1942. Tako kot veliko primorskih fantov in mož je bil iz redne italijanske vojske kmalu premeščen v posebne delovne bataljone italijanske vojske, razorožen in odpeljan na Sardinijo, kamor je italijanska oblast pošiljala po njihovi presoji politično »nezanesljive in nevarne slovanske elemente« in kamor je bilo v posebne bataljone med 2. svetovno vojno odvedenih okoli 6.000 primorskih Slovencev.

Miroslav Rijavec je kmalu spoznal v kako surove razmere je bil zaradi dela v rudniku svinca, zaradi malarije, bombardiranja in lakote, poslan. Rešitev je doživel v prihodu Američanov, odhodu na Korziko in v vključitvi v 7. ameriško armado in v t.i. »Slav company« - kot so Američani poimenovali čete Slovencev, ki so ameriški vojski na Korziki in v južni Franciji pomagale pri gradnji in upravljanju letališč, pristanišč, cest, skladišč, pri telekomunikacijah, prevozih, stražah vojnih ujetnikov. V domovino se je vrnil v jeseni 1945.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Irena Uršič:

29. 1. 2017, Peter Hribar in pravna rehabilitacija zakoncev Hribar

V oddaji moja zgodbi smo gostili svetnika gorenjskega muzeja dr. Jožeta Dežmana in pa Petra Hribarja nečaka zadnjih lastnikov gradu Strmol Rada in Ksenije Hribar.

Beseda je tokrat tekla o pravni rehabilitaciji žrtev medvojnega nasilja.

Kar se tiče žrtev druge svetovne vojne smo zdaj v Sloveniji že tako daleč, da žrtve povojnih pobojev pravno lahko uveljavijo status žrtve vojne in potomci lahko sprožijo tudi postopek ter pridobijo potrdilo o rehabilitaciji s strani sodišč. Še vedno pa imamo problem z med vojnimi žrtvami, ki so jih povzročili partizani. Te namreč po veljavni zakonodaji niso tretirane kot žrtve. Pravzaprav nimajo nobenega statusa in jih zato pravno tudi ne moremo rehabilitirati.

Tako se je pojavila pobuda, za katero bi radi da preraste v gibanje, ki si bo prizadevalo za spremembo zakonodaje. Ta naj bi spremenila pravno dikcijo, da naj bila vsaka žrtev, ne glede na kateri strani je padla, najprej opredeljena kot žrtev, potem pa naj bi se ji dokazovalo krivdo.

Dr. Jože Dežman je med drugim povedal kako daleč smo danes. V vojnem času imamo s strani partizanov približno 4200 umorjenih civilistov, zatem od 600 do 1000 vojnih ujetnikov, pa tudi nekaj tisoč partizanov, ki so bili ubiti s strani njihovih komunističnih soborcev. Tako lahko govorimo o okoli 7000 usodah, ki si vse zaslužijo, da jih republika Slovenija, kot naslednica nekdanjega režima, začne obravnavat drugače kot doslej.

Peter Hribar je v oddaji pojasnil na čem temelji pravni pristop, ki je privedel do rehabilitacije zakoncev Hribar. To je do zdaj tudi edini primer, ko se je predsednik republike Slovenije Borut Pahor opravičil v imenu države, za zločin storjen s strani partizanov.

Prisluhnite oddaji:

22. 1. 2017, Tomšičev simpozij – Drevenšek, Granda

Prisluhnete lahko še zadnjima nadaljevanjema Tomšičevega simpozija, ki je konec septembra 2016 potekal v Šmarci pri Kamniku.

Prof. dr. Gorazd Drevenšek, foto: Tanja Dominko

Tokrat lahko prisluhnete predavanju prof. dr. Gorazda Drevenška „France Tomšič kot vizionar slovenskega političnega razvoja" in pa prof. dr. Staneta Grande z naslovom „Slovenska osamosvojitev in sindikalizem".

Prof dr. Stane Granda, foto: Tanja Dominko

Prisluhnite posnetku, ki ga je priskrbela Socialna akademija, oddajo pa je uredil Jože Bartolj:

In še kratek življenjepis:
France Tomšič se je rodil 2. avgusta 1937 v Šmarci pri Kamniku. Po osnovni šoli na Homcu je sprva obiskoval nižjo gimnazijo v Kamniku, nato pa šolanje nadaljeval na Industrijski kovinarski šoli v Kamniku, na Industrijski kovinarski šoli v Kranju in nato še na Srednji tehniški šoli v Ljubljani. Po končani srednji šoli je študiral na Strojni fakulteti Univerze v Ljubljani - smer letalstvo, kjer je leta 1963 z odliko diplomiral.
Po diplomi se je zaposlil na inštitutu tovarne optičnih in steklopihaških izdelkov Jurij Vega v Ljubljani. Leta 1966 je odšel v Zvezno republiko Nemčijo. Kot strojni inženir je tam med drugim deloval v podjetju za izdelavo geofizikalnih instrumentov Askania v Zahodnem Berlinu, ki ga je oktobra 1972 prevzel Siemens.
Leta 1976 se je z družino vrnil v Slovenijo. Zaposlil se je kot strokovnjak za hidravliko in regulacije v Razvojnem inštitutu IRRP v Litostroju. Kmalu po prihodu v Litostroj se je aktivno vključil v Zvezo sindikatov Slovenije.
V širšem slovenskem okolju je postal poznan decembra leta 1987, ko je vodil litostrojsko stavko. Posledica stavke in velikega zbora v dvorani Cankarjevega doma je bila ustanovitev Iniciativnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS). 16. februarja 1989 je bila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma še formalno ustanovljena stranka s socialdemokratskim programom, njeno vodenje pa je prevzel France Tomšič. Stranko je vodil do tretje volilno-programske konference novembra 1989, ko ga je na predsedniškem mestu zamenjal Jože Pučnik.
V procesu pluralizacije in demokratizacije Slovenije je zelo aktivno sodeloval do marca 1990, ko je bil na ustanovnem kongresu izvoljen za predsednika konfederacije neodvisnih sindikatov - Neodvisnost. Takrat je tudi odstopil s položaja podpredsednika SDZS. Aprila 1990 je kandidiral na volitvah in bil v volilni enoti št. 2, ki je obsegala območja občin: Domžale, Kamnik-Litija in Ljubljana-Polje, izvoljen v Družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije ter bil nato dve leti poslanec v prvi demokratično izvoljeni skupščini. Jeseni leta 1992 je med osmimi kandidati kandidiral na prvih volitvah za predsednika Republike Slovenije. Do leta 1997 je bil predsednik v sindikatu Neodvisnost, nato pa se je z upokojitvijo umaknil iz aktivnega sindikalnega življenja, a še vedno spremljal politično življenje v domačem kraju, Sloveniji in tujini. Umrl je 25. marca 2010.

15. 1. 2016, – Ljubo Sirc in memoriam

Tokratno oddajo smo posvetili preminulemu disidentu, ekonomistu Ljubu Sircu (1920 - 2016), ki je konec lanskega leta v 97 letu umrl. Tudi s to oddajo si prizadevamo, da se spomin na Ljuba Sirca vrane v domovino.

Muzejski svetnik Gorenjskega muzeja Kranj dr. Jože Dežman je lani začel v Angliji v Lordski zbornici niz predavanj o Ljubu Sircu. Ob tem je izpostavil širino njegovega delovanja. To da so predavanja organizirali v drugem domu angleškega parlamenta, pa kaže kako ga Britanci visoko cenijo.

Dežman med drugim izpostavlja njegove znanstvene dosežke, saj mu nekateri vidni slovenski ekonomisti priznavajo vrh naše ekonomske znanosti. Ob tem je treba razmišljati še o njegovem zadržanju ob nenaklonjeni družbeni klimi, kjer se je izkazal z upornostjo, zvestobo in poštenjem. Velik in trenutno manj raziskan pa je njegov pomen pri ruski tranziciji.

Dežman navaja, da je Ljubo Sirc po šestih letih zapora poudaril, „da svojega življenja ni nikoli skrival, ker bi se drugače moral pretvarjati." To je človek, ki je pod najhujšimi pritiski uspel ohraniti svojo človečnost.

Dežman nadalje izpostavlja, da je Sirc vedno izražal svoje slovensko poreklo in da se je v Slovenijo rad in velikokrat vračal, ter o njej tudi aktivno razmišljal. Krivice, ki so ga doletele, so ga navdale z kritiko nekdanjega sistema, nikoli pa mu niso zlomile duha.

V drugem delu oddaje lahko prisluhnete tudi pogovoru z njim, ki je nastal ob razstavi Temna stran meseca, ki je bila na ogled v Muzeju novejše zgodovine Slovenije leta 1998.

Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman: