Tokrat lahko prisluhnete zgodbi Franca Kočevarja slovenskega vojaka 87. pehotnega polka in njegove vojne dnevnike. Gre sicer čitljiv, še neobjavljen, rokopis, ki ga hrani družina, ki pa je pisan brez upoštevanja uveljavljenih pravopisnih pravil, ločil z mnogimi tujkami, ki so jih vojaki uporabljali v vsakdanji komunikaciji in številnimi jezikovnimi posebnostmi. Njegov opis je morda na trenutke nejasen a zato prinaša, v preproste besede ujeta čustvovanja, doživljanja in občutja, ki jih v zgodovinopisju le redko v polni mero upoštevamo in raziskujemo, čeprav so pomemben del resničnosti.

87. pehotni polk v katerem je Franc Kočevar služil je bil ustanovljen l. 1883. Poveljstvo polka in trije njegovi bataljoni so bili v Pulju, poveljstvo in enote 1. bataljona pa v Celju. Razen enega bataljona, ki je odšel na balkansko bojišče je polk svoj vojni krst doživel v Galiciji in katastrofalni umik na Karpate. Ta del polkovne zgodovine je odlično opisan v dnevnikih Franca Kočevarja na podlagi osebnega doživetja. Vojaki 87. pešpolka so pozneje sodelovali na avstro-ogrsko - italijanskem bojišču v bojih na Doberdobski planoti, na Tirolskem in ob reki Piavi - posebej pa so njegovi vojaki zasloveli po najtršjih možnih bojih pri obrambi položajev na Sv. Gabrijelu, ki ga danes poznamo pod imenom Škabrijel. Franc Kočevar je bil takrat že v dolgotrjanme ruskem ujetništvu, ki ga je prav tako skrbno popisal.

87. pehotni polk je bil po narodnosti sestavljen iz 94 % Slovencev in 6 % Nemcev. Saj je njegovo naborno območje obsegalo širše ozemlje spodnje štajersko in sicer: celjski okraj z okolico, Ptuj, Ormož, Slovenske Konjice, Pohorje, Tuhinjsko dolino in Brežice. Tu se polkovna zgodba poveže z vpoklicanim vojakom Francem Kočevarjem.

Franc Kočevar se je rodil l. 1881 družini iz Stranj. V šolo je hodil k Sv. Antonu v Gorenjem Leskovcu. L. 1902 je bil potrjen za triletno vojno službo v 87. pešpolk. 31. julija 1914 pa je bil v spološni mobilizaciji vpoklican in 15. avgusta je odšel na vzhodno bojišče v Galicijo. Doma je ostala njegova žena z eno letom starim otrokom - sinom Jožkom.

V svojih rokopisih je zabeležil je o svojem odhodu v vojno 28. julija zapisal:

»Prispel sem v Celje in še tisti dan smo odšli na Teharje, kjer je bil I. bataljon pešpolka št. 87. Tam smo čakali na odhod. Med tem časom smo imeli v okolici različne orožne vaje. V petek popoldan 14. avgusta smo odšli v mesto Celje z mnogimi raznovrstnimi barvnimi, velikimi in malimi zastavami neznansko okinčani in od velike množice Celjskih prebivalcev pozdravljeni. Ob sončnem zahodu smo se odpeljali proti Budimpešti.«

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil mag. Marko Štepec:

Ob 10. decembru, svetovnem dnevu človekovih pravic, je Študijski center za narodno spravo, v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, Loškim muzejem Škofja Loka, Kulturno-zgodovinskim društvom Lonka Stara Loka in Muzejskim društvom Škofja Loka, pripravil dvodnevni mednarodni znanstveni posvet z naslovom Človekove pravice in temeljne svoboščine: ZA VSE ČASE! Posvet je potekal v Škofji Loki, 7. in 8. decembra 2016, v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči.

Dr. Andreja Valič Zver, foto ŠCNS

V današnji oddaji bomo prisluhnili pozdravnim nagovorom gostov in organizatorjev in sicer direktorici Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreji Valič Zver,  varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer in županu občine Škofja Loka Mihu Ješetu.

Vlasta Nussdorfer, Foto: ŠCNS

Pozdravnim nagovorom je sledil uvodni panel in odprtje razstave sodelavke NUK-a Helene Janežič z naslovom STOP, CENZURA! Prepovedana literatura in knjižnice 1945-1991.

Miha Ješe

Oddajo je pripravila Marta Keršič:

V oddaji Moja zgodba smo gostili publicista Igorja Omerzo, avtorja knjige z naslovom Boris Pahor - V žrelu Udbe. Knjiga temelji na gradivu, ki ga je našel v Arhivu Republike Slovenije in je zato še posebej avtentična. Gre za dokumentirano zalezovanje tajne politične policije pisatelja Borisa Pahorja od leta 1952 do 1989.

»Pahorja je Udba spremljala na več načinov - med drugim je izvajala tajne preiskave v njegovi hiši v Trstu, prostorih v Dutovljah in hiši njene sestre v Trstu. V hišo v Trstu mu je nastavila tudi skrite mikrofone, nadzirala mu je pošto in prisluškovala telefonu. Med drugim je v njegovi hiši s tajnimi mikrofoni izvedela za obljubo Edvarda Kocbeka, ki jo je dal Pahorju leta 1975, da bo javno spregovoril o povojnih pobojih domobrancev.« Prepise nekaterih prisluhov je Omerza tudi objavil v knjigi.

V pogovoru se je Igor Omerza med drugim dotaknil tudi najdenih podatkov v zvezi z znanim primorskim zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem.

Prisluhnite pogovoru, ki ga je z Igorjem Omerzo posnel Jože Bartolj:

 

V nedeljo, 18. junija 2017, ob 16. uri bo na pokopališču Videm v Prigorici v župniji Dolenja vas, žalna slovesnost s pokopom žrtev iz jame Žiglovica. Ob tej priliki so v naši oddaji sodelovali vnukinja umorjenega starega očeta in dveh stricev Bernarda Žagar, arheolog mag. Draško Josipovič in pa predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

Bernarda Žagar je predstavila sam primer žigloviških žrtev, o iznosu vidnih ostankov iz jame je spregovoril mag. Draško Josipovič, dr. Jože Dežman pa je opisal ozadje umora, njegove pobudnike in izvršitelje.

Spominski obeležji pri breznu Žiglovica

Primer Žiglovica je opisan na strani spletne enciklopecije Wikipedije na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Poboj_pri_%C5%BDiglovici

Najdeni posmrtni ostanki

Jamarji pri delu na dnu jame Žiglovica

Iznos posmrtnih ostankov iz jame

Najdeni osebni predmeti žrtev

Najdeni posmrtni ostanki

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman:

16. maja 2017 je bila v Muzeju novejše zgodovine Slovenije predstavljena knjiga „Samostojni", znanega radijskega in televizijskega novinarja iz Trsta Saša Rudolfa. Izšla je v samozaložbi lani decembra in je posvečena 25 letnici slovenske samostojnosti.

Saša Rudolf (foto: Sarah Poženel)

Saša Rudolf (1938) je v novinarske vode stopil v začetku šestdesetih let, ko je po očetu Ivanu Rudolfu, prevzel urejanje Demokracije, glasila protikomunistične stranke Slovenske demokratske zveze na Tržaškem. Zatem je kot prvi Slovensec prevzel politično funkcijo v tržaškem pokrajinskem odboru. Nato se je od politike poslovil in posvetil novinarstvu. Bil je urednik slovenskih dnevno-informativnih in športnih oddaj in tudi prvi glavni urednik slovenskih radijskih in televizijskih programov italijanske RAI. Poročal je z največjih svetovnih prizorišč športnih dogodkov, v času osamosvajanja in vojne za obrambo samostojne Slovenije in vojne na Hrvaškem in v Bosni, pa je s krajev dogodkov obveščal o razpadu nekdanje Jugoslavije.

Tone Hočevar, Irena Uršič in Saša Rudolf (foto: Sarah Poženel)

Predstavitvi knjige v Ljubljani se je pridružil tudi znani novinar slovenske nacionalne televizije Tone Hočevar.

Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravila Irena Uršič: