Objavljamo še zadnjo oddajo iz znanstvenega simpozija v Škofji Loki, decembra 2016. Ta je bil namenjen obravnavi kršenja človekovih pravic in svoboščin.

Najprej je profesorica razrednega pouka na Osnovni šoli v Železnikih Marija Gasser, spregovorila o razmerah na Selškem po drugi svetovni vojni.

Marija Gasser, foto: ŠCNS

Sledi prispevek univerzitetnega diplomiranega inženirja geologije v pokoju, častnega člana in dolgoletnega predsednika Muzejskega društva Škofja Loka ter častnega člana Kulturno zgodovinskega društva Lonka Stara Loka Alojzija Pavla Florjančiča o „Starološki Antigoni", katere lik se je udejanjil v Franconovi Frančiški.

Alojzij Pavel Florjančič, foto: ŠCNS

V zadnjem delu pa lahko prisluhnete še profesorici, znanstveni svetnici, doktorici literarnih znanosti, slavistki in etnologinji ddr. Mariji Stanonik, ki je predstavila prispevek z naslovom Ko bi moja mam'ca vedli, kak' se meni zdaj godi.

Ddr Marija Stanonik, foto: ŠCNS

Oddajo je pripravila Marta Keršič:

V oddaji Moja zgodba smo gostili nekdanjega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Ta je pri založbi Slovenska Matica izdal knjigo z naslovom Železo in žamet, od kulture do države. V njej piše o slovenski državnosti in EU po koncu hladne vojne.

O svoji viziji prihodnosti EU je Rupel dejal, da je privrženec ljubljanske pobude, na čelu katere je predsednik republike Borut Pahor. Pobuda je utemeljena na osnutku ustave, ki jo je napisal pravnik in sociolog Peter Jambrek. Ta predpostavlja, da bi se morala EU v prihodnje znebiti pretirane obremenitve z administracijo in birokracijo, da bi imela ugled v svetu in bi delovala kot eden glavnih svetovnih dejavnikov, bi morala imeti tudi neposredne volitve predsednika.

V pogovoru je Rupel med drugim spregovoril o pomembnih osebnostih, ki so tlakovale pot samostojni državi.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman:

Prisluhnete lahko dvema referentkama, ki sta decembra 2016 sodelovali na znanstvenem posvetu o človekovih pravicah v Škofji Loki. Posvet so pripravili Študijski center za narodno spravo, Narodna in univerzitetna knjižnica, Loški muzej Škofja Loka, Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka in Muzejsko društvo Škofja Loka. Posvet je bil namenjen prikazu kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin v času totalitarnih sistemov. Tokrat sta prikazani dve zgodbi z lokalnega okolja.

Najprej je Judita Šega iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana, kjer je zaposlena kot vodja enote v Škofji Loki, spregovorila o življenjski poti in povojni usodi lesnega trgovca Franca Heinriharja.

Judita Šega, foto: ŠCNS

V drugem delu oddaje pa lahko prisluhnete Ani Florjančič, višji knjižničarki v pokoju, ki je kot ena najboljših poznavalk dela in življenja duhovnika in umetnostnega zgodovinarja dr. Janeza Veiderja predstavila njegovo življenjsko pot.

 

Ana Florjančič, foto: ŠCNS

Oddajo je pripravila Marta Keršič:

Tokrat predstavljamo Toneta Javorška iz Moravč, ki živi v Argentini. Tja se je po drugi svetovni vojni preselila njegova družina. Spregovoril je o rojstni župniji pred in med vojno, o revoluciji, ki je zarezala tudi v moravško dolino, o poti prek Ljubelja v maju 1945, življenju v begunskih taboriščih in novi domovini Argentini.

Tone in Frančiška Javoršek

Tone Javoršek, rojen leta 1930 v Moravčah, je odraščal v Antonovčevi družini, v kateri je bilo devet otrok, šest fantov in tri dekleta. Ker so živeli na manjši kmetiji, so morali nekateri starejši bratje in sestre poiskati delo drugod. Njegovo župnijo, ki je bila ideološko razdeljena že pred vojno, sta okupacija in revolucija še poglobili. Tone, najmlajši v družini, je bil v tistih letih ministrant, zato se dobro spominja župnika Jerneja Hafnerja, saj ga je pogosto spremljal po bližnji in daljni okolici. Moravče so bile, kot pravijo 'osvobojene' že marca 1944. Tone je spregovoril tudi o tem, kako je občutil to svobodo. Nova oblast je že takrat izselila nekatere družine na območje, ki je bilo še pod Nemci. Maja 1945 pa so se v strahu za življenje umaknile še druge družine, skupaj približno 130 odraslih in otrok. Med njimi so bili tudi Antonovčevi. Ta »begunski križev pot« je doživljal kot petnajstleten fant. Dobro se spominja trenutkov, ko so spoznali, da domobrance vračajo revolucionarjem, spominja se dr. Valentina Meršola, pa šolskih let v taborišču ...

Tone in Frančiška Javoršek v pogovoru s Tonetom Gorjupom

Tone Javoršek je prišel s starši brati in setrami v Agrentino konec leta 1948. Tam se je pozneje poročil s Frančiško Trobec in Polhovega Gradca. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: dva fanta, ki sta ostala pod Južnim križem in dekleti, ki sta danes v Sloveniji. V zadnjem delu moje zgodbe je ob njem na kratko spregovorila tudi njegova žena Frančiška.

Oddajo je pripravil Tone Gorjup:

 

Prisluhnete lahko dvema prispevkoma, ki sta bila predstavljena na mednarodnem znanstvenem posvetu z naslovom Človekove pravice in temeljne svoboščine: ZA VSE ČASE! Posvet je potekal decembra 2016 v Škofji Loki in so ga pripravili Študijski center za narodno spravo, Narodna in univerzitetna knjižnica, Loški muzej Škofja Loka, Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka in Muzejsko društvo Škofja Loka.

V prvem delu oddaje je spregovoril zgodovinar dr. Milko Mikola, odličen poznavalec in raziskovalec povojnega nasilja komunističnega režima. Napisal je vrsto knjig, znanstvenih razprav in prispevkov, med njimi velja posebej omeniti monografijo Rdeče nasilje, za katero je dr. Mikola prejel Zoisovo priznanje za življenjsko delo na področju raziskovanja polpretekle zgodovine. Naslov njegovega prispevka je Povojne kazenske ustanove v Škofji Loki.

Dr. Milko Mikola, foto: ŠCNS

Sledil še razmišljanje dr. Blaža Torkarja, pedagoga in znanstvenega sodelavca, ki je zaposlen na Centru vojaških šol Slovenske vojske. Naslov njegovega prispevka je Streljanje talcev v Škofji Loki - 9. februar 1944.

Dr. Blaž Torkar, foto: ŠCNS

Oddajo je pripravila Marta Keršič: