• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

19. 3. 2017, 8 let Hude jame

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek tiskovne konference ob osmi obletnici odkritja žrtve povojnega partizanskega nasilja v Barbarinem rovu v Hudi jami pri Laškem. Izkop posmrtnih ostankov žrtev se nadaljuje. Doslej so v jašku odkrili skupaj 1420 žrtev; prva skupina 778 žrtev je pokopana na pokopališču Dobrava, še 642 žrtev so našli od avgusta lani. Zdaj jemljejo vzorce kosti za morebitno analizo DNK, nato bodo drugo skupino žrtev pokopali na Dobravi.

Predsednik komisije vlade za reševanje vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman je v uvodu opozoril, da Slovenija končno pokopava svoje umorjene brate. To sta omogočila sprejet zakon o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu žrtev ter zgodovinska odločitev ministrstva za delo, da se nadaljuje izkop posmrtnih ostankov ter zaključi raziskava v rovu sv. Barbare.

"S pogrebom prve skupine žrtev izpolnjujemo ženevsko konvencijo in s tem notranji slovenski dialog postaja tak, da mrtve pokopljemo, potem pa se pogovarjamo naprej," je dejal in dodal, da bo Huda Jama po zaključku del ostala zaščiteno spomeniško območje.

Projekt sanacije Hude Jame je predstavila Dragica Bac z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot je spomnila, je 3. marca minilo osem let od prvega vstopa v rudnik Huda Jama pri Laškem. "Dolgo časa je trajalo, da smo našli skupen odgovor, kako najbolj dostojno pokopati žrtve, in da smo prišli do ugotovitve, da je bil najbolj primeren prostor na območju spominskega parka Dobrava pri Mariboru v neposredni bližini kostnice in spomenika žrtvam povojnih pobojev," je pojasnila. Ob tem je spomnila na prvo skupino 778 žrtev, ki so jih iz kostnice v Hudi Jami prenesli oktobra lani in pokopali na pokopališče Dobrava.

Od avgusta lani nadaljujejo z deli na izkopu. Do zdaj so našli približno še 642 žrtev. Do dna jaška je še 12 metrov za izkopat in po njenem mnenju je zelo težko reči, ali so tam še žrtve. "Verjamemo, da številka med 3000 in 5000 ni pravilna, je pa seveda za vsako žrtev, ki jo najdemo, tragedija," poudarja. Bacova ocenjuje, da so zdaj nekje na dve tretjini dela. Na ministrstvu računajo, da bi dela v Hudi Jami dokončali konec leta in žrtve pokopali na pokopališču na Dobravi.

Rudarski inženir Ivan Kenda izpostavil, da trenutno potekajo rudarska dela na globini 36 metrov, do dna jih čaka še okoli 12 metrov, največ posmrtnih ostankov so našli med globino 13 in 21 metrov.

Glavne ugotovitve najdenih predmetov sta predstavila antropologinja Petra Leben Seljak in arheolog Uroš Košir.
Dolgoletna sodelavka komisije fizična antropologinja dr. Petra Leban Seljak (nazadnje je sodelovala pri raziskavi prikritega grobišča Košnica) je predstavila antropološko analizo ostankov. Našli so okostja najmanj 632 žrtev - toliko je desnih stegnenic. Med žrtvami je bila le ena ženska. Večina jih je bila starejših od 20 let, osem odstotkov jih je bilo starih med 18 in 20 let. Med žrtvami ni bilo nobenega otroka oziroma mlajšega od 17 let. Vzrok smrti? Večina lobanj je bila brez sledi strelnih ran, kar pa ne pomeni, da niso bili ustreljeni. Mogoče je tudi, da so jih v jašek metali še žive.

Tudi analiza predmetov je še preliminarna. Našli so največ ostankov oblačil (veliko je nogavic) in obutve - največ nizkih vojaških čevljev, škornji so bili redki. Najbolj izpovedna je po besedah Koširja srajca s kratkimi rokavi z ohranjeno etiketo, pod katero je manjša etiketa z napisom Karel Prelog Ljubljana. Gre za ljubljanskega trgovca, ki je imel trgovino s tekstilom že leta 1921.

Ob pobojih žrtve večinoma niso bile zvezane. Našli so le malo tulcev nabojev, naleteli pa so na neeksplodirano ročno bombo jugoslovanskega porekla. Bila je brez zaščitnega pokrovčka, ker pomeni, da je bila uporabljena, je povedal Košir. Predsednik komisije Jože Dežman meni, da »najdena bomba govori o tem, da se je ljudi porivalo v globini, za njimi pa vrglo še kakšno bombo«.

Prisluhnite posnetku:

12. 3. 2017, Slovenska zgodovina – dr. Peter Vodopivec

V oddaji Moja zgodba še zadnjič predstavljali poglavja iz knjige z naslovom Slovenska zgodovina in podnaslovom Od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja, katere avtorji so Peter Štih, Vasko Simoniti, Peter Vodopivec.

V studiu smo gostili zgodovinarja, znanstvenega svetnika dr. Petra Vodopivca, ki je avtor tretjega dela knjige od druge polovice 18. stoletja do začetka 21. stoletja. Je sicer avtor dela Od Pohlinove slovnice do samostojne države, ki opisuje preteklost našega ozemlja do konca 18. stoletja do konca 20. stoletja in popelje skozi slovensko zgodovino do prelomnega časa osamosvojitve. Za omenjeno izdajo je dr. Vodopivec prej omenjeno besedilo osvežil in dopolnil.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

5. 3. 2017, Vseposvojitev – 3 leta delovanja

V oddaji Moja zgodba smo gostili Romano Bider pobudnico in skrbnico spletnega portala Vseposvojitev.si, ki si prizadeva, da posvojimo žrtve zla druge svetovne vojne. Po imenskem seznamu žrtev, ki ga je sestavil Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani lahko posvojimo žrtev, ki je med ali neposredno po drugi svetovni vojni izgubila življenje. Gre za žrtve, ki so padle na različnih straneh, partizanski, domobranski, kot mobiliziranci, talci, taboriščniki, civilisti... Vsem je skupno, da jim je zlo druge svetovne vojne odvzelo življenje. Za njimi je ostala vrzel, rana, ki so jo najbolj občutili svojci. Po več kot sedemdesetih letih od konca težkih časov, si želimo da je že dozorel čas, ko lahko vse žrtve sprejmemo za svoje in začnemo s celjenjem nezaceljenih duševnih ran.

V pogovoru z Romano Bider smo se ozrli nazaj in naprej, levo in desno ter pregledali rezultate po treh letih delovanja. Prva ugotovitev je, da je posvojenih bistveno manj žrtve, kot je pobudnica menila v začetku. A vendar gre za začetek in število ni tisto, ki bi prvenstveno kazalo na uspešnost pobude.
V času treh let se je zgodilo več dogodkov, ki kažejo, da je pobuda aktivna in da z majhnimi koraki vendarle prispeva k zavedanju o naši travmatični zgodovini in hkrati k sočutnejši podobi naše domovine. Tako je bilo lani blagoslovljeno tudi virtualno e- pokopališče, slovesnosti ob tem dogodku pa se je na Sveti gori nad Gorico udeležil tudi predsednik Borut Pahor.

Poleg tega je v tej luči izšlo nekaj knjig, ob pokopu žrtev Hude jame so člani vseposvojitve, ti Varuhi spomina, organizirali molitvena bedenja na petih koncih Slovenije.

Romana Bider

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

26. 2. 2017, Slovenska zgodovina – dr. Vasko Simoniti

V oddaji Moja zgodba smo drugič govorili o knjigi z naslovom Slovenska zgodovina in podnaslovom Od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja, katere avtorji so Peter Štih, Vasko Simoniti, Peter Vodopivec.

Pomembna novost nove knjige oziroma dveh je tudi dodano bogato slikovno gradivo, okrog 900 fotografij, arhivskih dokumentov, razglednic, reprodukcij umetniških del in muzejskih predmetov, številni zemljevidi in rodovniki plemiških ter vladarskih rodbin. Avtorji poudarjajo, da je tako kot vsi strnjeni in zaokroženi zgodovinski prikazi tudi ta knjiga plod raziskovanj in spoznanj več generacij zgodovinarjev in drugih strokovnjakov. Delo noče biti, in tudi ni, samo zgodovina Slovencev, saj so na ozemlju, na katerem so živeli slovensko govoreči prebivalci, od nekdaj prebivali tudi ljudje drugih jezikovnih in etničnih skupnosti, ki pa so bili predolgo izrinjeni iz narodno zamejene zgodovinske podobe.

V studiu smo gostili priznanega slovenskega zgodovinarja, nekdanjega ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija, ki je avtor drugega dela knjige od turških vpadov do prve polovice 18. stoletja.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

19. 2. 2017, Ciril Bačer - pričevanje

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate pričevanje Cirila Bačerja, ki je bil kot 16-letnik odpeljan v posebne čete italijanske vojske. Ob kapitulaciji Italije se je uspel vrniti v domovino in se nato pridružiti partizanom.

Pričevanje je za poslušanje pripravila Irena Uršič.