9. februar 2018 – Oddajo smo začeli z alpinizmom. Po izboru Planinske zveze Slovenije je naj alpinist leta 2017 postal Aleš Česen (Alpski gorniški klub). Lani je plezal na odpravah v Kanadi, Indiji, ZDA in Maroku, njegov največji dosežek pa je bil vzpon po zahtevni prvenstveni smeri Vse ali nič na himalajski šesttisočak Arjuna. O tem, kaj mu priznanje pomeni, je za našo oddajo povedal: "To je težko vprašanje. Zagotovo v Sloveniji (čeprav je na zemljevidu zelo majhna, v alpinizmu pa je čisto nekaj drugega) to priznanje prejeti ni majhna stvar. Na priznanja na splošno pa ne gledam z močnimi emocijami. Veliko bolj domače se počutim v hribih. Načrti so še malo v zraku. S kolegi letos poleti načrtujem vzpone v Pakistanu, naprej pa večjih načrtov še ni. So pa z enimi in istimi ljudmi vedno mali načrtki v Sloveniji, v Alpah, kar pa je konec koncev še bolj pomembno, ker se tukaj največ časa zadržujemo."

Marko Prezelj, Urban Novak, Aleš Česen in Žiga Oražem z načelnikom Komisije za alpinizem PZS Miho Habjanom in predsednikom PZS Bojanom Rotovnikom (foto Irena Mušič Habjan)

Najuspešnejša alpinistka preteklega leta je Anastasija Davidova (AO PD Ljubljana-Matica), ki je sezono vsestranskega plezanja kronala z uspešno odpravo v Kirgiziji, kjer je z Ivo Božić opravila prvo žensko prosto ponovitev slavne smeri Perestroika crack.
Za življenjsko delo v alpinizmu so se poklonili Radu Kočevarju in Francetu Zupanu, Anastasija Davidova je postala najuspešnejša alpinistka. Nives Meroi in Romanu Benetu so podelili zlati častni znak PZS. Najuspešnejši športnoplezalni par ostajata Janja Garnbret in Domen Škofic, najuspešnejši ledni plezalec Janez Svoljšak in turni smučar Nejc Kuhar.

Kriterije za izbor za naj alpinista je za Doživetja narave načelnik komisije za alpinizem Miha Habjan takole komentiral: "Izbor vsekakor ni enostaven. Je pa na komisiji že vpeljan način, kako ta izbor opravimo. V kategoriji naj alpinisti (najperspektivnejši alpinist, naj alpinistka in naj alpinist leta) izberemo ekipo izkušenih alpinistov, ki jim predstavimo seznam vzponov posameznikov. Na koncu se prešteje glasove in je to absolutna stvar. Pri dekletih je bilo letos mogoče malo več konkurence, pri fantih niti ne, pri perspektivnih tudi ne."

Natalija Gros in avtor oddaje

V drugem delu oddaje pa smo pred mikrofonom gostili nekdanjo uspešno športno plezalko Natalijo Gros. Natalija je bila življenjska sopotnica režiserja Jureta Breceljnika, katerega film Zadnji ledeni lovci začenja pot po slovenskih kinematografih. O tem, kaj je Jureta zanimalo v filmu, fotografiji, je Natalija Gros povedala: "Jure je svoja študentska leta posvetil analogni fotografiji. Študiral je v Pragi. Že skozi fotografijo je iskal presežke, nekaj, kar še ni bilo povedano skozi fotografijo. Ko ga je ta nehala zanimati, se je preusmeril v snemanje gibljive slike, kjer je iskal predvsem neukrotljivost narave, njeno divjost, ki je seveda zelo lepa. Hkrati je iskal protagoniste, skozi katere lahko pove njihovo osebno zgodbo. Vedno so ga zanimali posebni značaji, ki bi jih lahko predstavil na filmskem platnu."

Film Zadnji ledeni lovci je na 12. festivalu gorniškega filma prejel glavno nagrado. V Zadnjih ledenih lovcih spoznamo Grenlandijo in njene prebivalce, izginjajočo kulturo Inuitov, z zornega kota katerih je predstavljena zgodba.

Natalija Gros: "Mislim, da je to njegov najboljši dokumentarni film, ki je tudi seveda celovečerni. Žal ga ni uspel dočakati. Mislim, da če bi bil še z nami, bi lahko po tem filmu res razprl krila in poletel še višje. Ta film je boljši od vseh drugih njegovih predvsem zato, ker je tako kompleksen. Predstavlja še dodatno dimenzijo z antropološko komponento. Je povedala Natalija Gros"

Oddajo smo sklenili z zanimivim zapisom iz prve številke najstarejše slovenske revije, ki je začela izhajati 8. februarja 1895. Takrat so v Planinskem vestniku pisali o obleki in opravi planincev.

PRISLUHNI CELOTNI ODDAJI:

2. FEBRUAR 2018 - Posvetili smo se vizualnemu opazovanju nočnega neba. Na pragu zimskih počitnic, ko je več časa, da se ozremo v nočno nebo in občudujemo lepote Stvarstva, smo torej spodbudili k opazovanju s prostim očesom. V ospredje smo postavili planete sončnega sistema, ki v februarju vabijo ob zori (Mars, Jupiter,Saturn) ali ob zahodu Sonca - Venera.

Okultacija (zakritje) Lune in Aldabarana
Luna je od nas (Zemlje) oddaljena v povprečju 384 400 km (400 000 km, ali 1 svetlobno sekundo). Zvezda Aldebran pa je rdeča orjakinja in je od nas oddaljena 65 svetlobnih let (svetloba je od tam odpotovala l. 1953, ko se je npr. rodil pevec Vlado Kerslin. Aldeberan je glavna zvezda v ozvezdju Bik. Njegov premer je 40-krat večji od Sončevega, Lunin polmer pa 400-krat manjši.

Avtor oddaje prof. Boris Kham, pred njim slika Marsa in astronomska literatura

In kaj je pri tem zanimivega?
Prof. Boris Kham pravi: "Ob opazovanju lahko začutimo, doživimo dinamiko v vesolju. Zanimiv je na primer trenutek, ko čakaš, kdaj bo Luna zakrila Aldeberan in kdaj pride spet na spregled. Ali bo vsega zakrila ali ne? Pri tem opazovanju je potrebna pozornost,  seveda pa je marsikaj odvisno tudi od lokacije opazovanja (Ljubljana ali npr. Murska Sobota).
S pozornim opazovanjem lahko dojamemo vso lepoto, urejenost in smotrnost Narave (Stvarstva). To nam pomaga oblikovati odnos do okolja. Ob teh opazovanjih se tudi sam notranje umirim in dan mi je lepši."

PRISLUHNI CELOTNI ODDAJI:

»Tudi preprost človek, nešolan človek, ki ima bistre oči, uvidi, da narava ni slepo mešanje snovi, marveč da je v njej marsikaj tako pametno in duhovito zasnovanega, da daleč prekaša vse, kar je zmožen ustvariti človeški razum.« dr. Janez Janžekovič (Smisel življenja)

Naše doživljanje narave je pogosto povezano z vremenom. Pogosto pravimo: "izkoristi lep dan za skok v naravo", Skandinavci nasprotno prisegajo na rek, da ni slabega vremena, obstaja zgolj slaba oprema. Planinci vemo, da priprava na turo vključuje poznavanje vremenske napovedi za določeno območje, kar pomeni tudi prilagajanje cilja ali celo odpoved ture, posebej pozimi, ko gre za nevarnost snežnih plazov. Vreme nas torej spremlja na vsakem koraku. In to ne samo v naravi. Na kakšne načine je človek povezan z vremenom, kako ga proučuje in napoveduje, bo skuašala odgovoriti tematska mesečna oddaja Vse o vremenu. Na sporedu je vsak zadnji petek v mesecu leta 2018.

V drugem delu pa je gost Branko Gregorčič povedal tudi, od kdaj ga vreme zanima, kaj ga najbolj veseli pri njegovem poklicu in kolikokrat ljudi razjezi napačna napoved do te mere, da jih pokličejo na agencijo za okolje.

PRISLUHNI celotni oddaji:

Trzinsko planinsko društvo Onger je z bogatimi izkušnjami izpeljalo 29. državno tekmovanje v planinskem znanju osnovnošolcev in srednješolcev. 20. januarja 2018 je bilo na trzinski osnovni šoli zelo živahno, končne zmage se je veselila ekipa Fosili iz Podnanosa, domačini Obriti orli iz Trzina so bili drugi, tretje mesto so si prislužile Gorske košute iz Tržiča. V srednješolski kategoriji so bili tudi letos nepremagljivi Idrijci na prvih štirih mestih: Gorske zjale, Beli ženi, Dva strašna majstra in Diagonalista.

PRISLUHNI REPORTAŽI:

Mentorsko delo Naceta Breitengerbgerja žanje sadove tudi v srednješolski konkurenci. Zmagovalne ekipe: prva štiri! mesta gredo v Idrijo.

19. januar 2018 - Leta 2014 je Slovenijo prizadel žled. V slovenskih gozdovih je ponekod pustil pravo opustošenje. Za njim je prišla borba s podlubnikom, lanskega decembra pa je gozdove prizadela nova ujma: vetrolom, ki je prizadel več kot polovico slovenskih državnih gozdov. Kako bodo naravne katastrofe in spopadanje človeka z njimi vplivale na podobo slovenskega gozda v prihodnosti, nas je zanimalo v tokratnih Doživetjih. Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav, pa bo takšna tudi ostala? V preteklih desetletjih so gozdarji dobro sonaravno skrbeli za slovenski gozd, zato je v dobri kondiciji, je zatrdil naš sogovornik, gozdar Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije.

"Po vseh teh naravnih ujmah je gozdarska stroka pristopila k izdelavi načrta sanacije. To smo dolžni tudi po zakonu. Za zadnji, decembrski vetrolom bo načrt izdelan do 12. februarja. Ta načrt vsebuje tudi količine sadik in površine gozda, ki so potrebne obnove. Prva ocena je, da je teh površin približno 5000 hektarjev. Glede na to, da so slovenski gozdovi v zelo dobri kondiciji, saj so bili v preteklih 50 letih gospodarjeni na način, ki je blizu naravi, je bila tako ohranjena samopomlajevalna sposobnost gozda. Večina od te površine se bo tako pomladila po naravni poti. Ocenjujemo, da bo do 10 odstotkov površin potrebno pomladiti s sadikami godznega drevja.  Izbor drevesnih vrst želimo čimbolj približati naravni sestavi v določenih gozdovih. Tako gradimo mlade sestoje na domačih listavcih: bukev, javor, primešanih je nekaj iglavcev. Kljub negativnim izkušnjam iz preteklosti, računamo tudi na smreko, saj ima v gozdnem sestoju svojo vlogo."

PRISLUHNI ODDAJI:

V oddaji smo uvodoma opozorili na trenutne razmere v sredogorju in visokogorju (2. stopnja nevarnosti snežnih plazov je lahko varljiva, je povedal Matjaž Šerkezi), izmerili pa smo tudi vzdušje tik pred 29. državnim tekmovanjem Mladina in gore ter povabili na praznovanje 45-te obletnice skupne naveze: Viki Grošelj - Stipe Božić v Cankarjev dom (Himalajska sopotnika).

12. januar 2018 - Triglav je tako ali drugače skoraj vsako leto povezan s kakšnim jubilejem. Leto 2018  bo minilo v znamenju spomina na prvi dokumentiran vzpon nanj, saj mineva 240 let od pogumnega pristopa štirih srčnih mož. Ali so bili res štirje, kako so se lotili podviga in še številne druge zanimive podrobnosti iz zgodovine, povezane s Triglavom in Julijskimi Alpami, bomo lahko obnovili ali na "novo" odkrivali na strokovnem posvetu, ki ga 8. in 9. junija v Mojstrani pripravljajo tri ustanove.

O programu posveta je beseda tekla z dr. Matijem Zornom iz Geografskega inštituta. "V petek bodo predavanja ves dan, zvečer bo projekcija filma. Po njej se vsi udeleženci preselijo v Vrata, kjer bo nočitev v planinskem domu z namenom druženja. Vabljeni vsi, upajmo, da bo Severna stena obsijana z mesečino." Gost je predstavil tudi nedavno na novo osvetljeno "borbo" med predstavniki geološke znanosti v tedanjem času: prvi so zagovarjali vulkanski izvor Triglava (plutonistična razlaga), neptunisti pa so zagovarjali, da so karbonatne kamnine nastajale v morju. Več odprav v Julijske Alpe v drugi polovici 18. stoletja je dalo prav slednjim. Na vršni kopi Triglava je namreč ena od teh odprav po vzponu do doline Triglavskih jezer odkrila fosile, kar je dokazovalo, da je bil Triglav nekoč pod morjem in da gre za, kot danes rečemo, sedimentne kamnine.

PRISLUHNI ODDAJI:

5. januar 2018 - Prva januarska Doživetja so prinesla 192. oddajo Zanimivosti nočnega neba. Naš gost je bil amaterski astronom Valentin Mikek, ki opazuje globoko vesolje in planete z daljnogledi (binokularji). Ne samo opazuje, daljnoglede tudi sam izdeluje.

"Moja samogradnja je bila taka, da sem izbral 120 mm refraktorja in f5 gorišča, se pravi 600 mm, in jih združil v binokular. Uporabil sem - ne znam niti slovensko povedati - EMS. Poznamo diagonale, zrcala pri refraktorjih, da gledamo pod kotom 90 stopinj v okular. Ta zadeva omogoča enako, s tem da sta notri dve zrcali, ki pod določenim kotom odbijeta svetlovo v okular in takrat se slika pravilno obrne. Normalno v zrcalu je seveda zrcalna. Ta torej EMS omogoča, da gledaš pravo sliko in s to zadevo je mogoče opazovati tudi okolico."

Prof. Kham v pogovoru z gostom Mikekom, ki pojasnjuje vgradnjo leč v binokularje

Pojasnil je tudi, kako se opazuje skozi velike binokularje - kot da bi padel v vesolje: "Čeprav misliš, da boš z večjim teleskopom bolje videl. Ampak ta teleskop, ker je tako majhen in ima kratko gorišče, so velika vidna polja. Uporabljam dvocolske okularje, lahko uporablim okularje, ki imajo navidezno vidno polje 80 ali celo 100 stopinj. Ko pogledaš v to, kar nekako padeš notri, kar zaplavaš v vesolje."

PRISLUHNI ODDAJI:

27. februar 2015 - Tokratna Doživetja narave smo povezali z devetim filmskim festivalom gorniškega filma, ki je poleg filmov prinesel tudi zanimiva predavanja, razglasitev naj-alpinistov in športnih plezalcev minulega leta... Gost Bojan Meden iz Slovenske turistične organizacije je predstavil pot Alpe Adria, pred mikrofon smo povabili tudi scenarista in režiserja ter glavnega akterja filma Tone, javi se! Prisluhni posnetku oddaje:

20. februar 2015 -  Lansko planinsko sezono je močno okrnilo vremensko muhasto poletje, ki je zdesetkalo obisk gora. In kakšni so (seveda nevremenski) načrti za letošnjo sezono? Gosta oddaje sta bila tudi Matjaž Jeran in Marjan Bradeško. Planinska zimska doživetja, posnetek oddaje: 

13. februar 2015 - Zvestega spremljevalca planincev vse od časa Jakoba Aljaža naprej smo vzeli pod drobnogled . Najstarejši slovenski redno izhajajoči mesečnik praznuje 120 let. Za več kot 120 kilogramov planinske literature se je nabralo v teh desetletjih. O njenem pomenu in prihodnosti smo govorili tokrat: