Sv. Avguštin (354-430), škof v severnoafriškem Hiponu, je že naš stari znanec pri radijskih katehezah, danes je z nami že sedmič. Ko je stopil v polemiko z donatisti, jih je skušal pripeljati k edinosti Cerkve. Do neke mere mu je to uspelo, v polnosti pa ne, saj je ravno razcepljenost med severnoafriškimi kristjani bila eden od razlogov, da je Cerkev na tistem delu sveta malodane izginila. Donatisti so s svojim pojmovanjem Cerkve kot družbe zgolj svetih povzročili razkol, ki so ga vzdrževali celo z nasiljem, Avguštin pa je temu postavil nasproti ljubezen, ki pa ne popušča resnici. Samo povezava tega dvojega nas lahko tudi danes reši iz nevarnosti pred razklanostjo, ki tudi danes preži na Cerkev.

Odlomek je vzet iz Avguštinove obsežne zbirke bogoslužnih govorov z naslovom Razlaganje psalmov.

Kateheza je bila na sporedu 13. julija 2019 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera.

Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi bo mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa boste lahko katehezo tudi neposredno poslušali.

~~~

 

Sv. Avguštin

 

Tudi tisti, ki so zunaj, so naši bratje

Razlaganje psalmov 32, 29

 

Bratje, predvsem vas opominjamo, da ljubíte ne le drug drugega, ampak tudi tiste, ki so zunaj, naj bodo to še pogani, ki v Kristusa še ne verujejo, ali pa ločeni od nas, ker se priznavajo sicer h Glavi, so pa odtrgani od telesa. Žalujmo za njimi, bratje, kot za svojimi brati. Hočejo ali nočejo, naši bratje so. Takrat bodo prenehali biti naši bratje, ki bodo prenehali govoriti: Oče naš.

O nekom je rekel prerok: Njim, ki vam pravijo: “Niste naši bratje,” recite: “Naši bratje ste.” Ozrite se okoli, o kom je to mogel reči: mar o poganih? Ne! Ne imenujemo jih namreč naše brate niti po Svetem pismu niti po cerkvenem načinu govorjenja. Mar o Judih, ki niso verovali v Kristusa?

Berite apostola! Če pravi “brat”, ne da bi kaj dodal, tedaj meni samo kristjane: A ti, kaj sodiš svojega brata? Ali pa ti, kaj svojega brata zaničuješ? In ob drugi priliki: Vi sami delate krivico in jemljete, in to bratom!

Donatisti torej pravijo: “Niste naši bratje,” in nas imajo za pogane. Hočejo nas ponovno krstiti in trdijo, da nimamo, kar nam hočejo dati. Njihova zmota je prav v tem, da nas ne priznajo za svoje brate. Toda zakaj nam je rekel prerok: Recite jim: “Naši bratje ste,” če ne, ker priznamo pri njih to, česar mi ne smemo ponoviti? Oni nas ne priznavajo kot brate, ker ne priznajo našega krsta. Mi pa jim, ne da bi ponavljali njihov krst, a priznavajoč svojega, pravimo: Naši bratje ste.

Utegnejo reči: “Kaj hočete, za kaj bi nas radi imeli?” Odgovarjamo: Naši bratje ste. Morda porečejo: “Pojdite proč od nas, z vami nimamo kaj opraviti!” Mi pa imamo opravka z njimi, kajti priznavamo istega Kristusa, biti moramo eno telo pod eno samo glavo.

Rotimo vas torej, bratje pri ljubečem srcu njega, s čigar mlekom se hranimo, s čigar kruhom se krepimo, pri Kristusu, našem Gospodu, pri njegovi krotkosti vas rotimo. (Čas je namreč nastopil, da jih obdamo z veliko ljubeznijo, z obilnim usmiljenjem in zanje prósimo Gospoda Boga, naj jim podelí nekoč treznega duha, da se poglobijo in spozanjo, kako brez podlage so njihovi nastopi zoper resnico; vse delajo le v bolestni razdraženosti, ki je toliko bolj nezdrava, kolikor močnejša se zdi). Rotimo vas za te bolne, za nje, ki se zdijo po človeško modri, v resnici pa so neduhovni in posvetni. Kljub temu so to naši bratje, ki obhajajo iste skrivnosti, sicer ne z nami, vendar pa iste; odgovarjajo z istim “Amen”, četudi ne z nami, pa vendar z istim. Dajte zanje Bogu najboljše od svoje ljubezni.

 

CCL 38, 272-273

Molitveno bogoslužje, Bogoslužno branje 4, 81-82

 

 

 

Evharistija je bila središče življenja Cerkve od njenih začetkov. Med prvimi kristjani se je uveljavilo ime "zahvala" (evharistija) in ne "lomljenje kruha", "Gospodova večerja" ali kaj drugega, kar se je tudi uporabljalo v tistih časih. V tej katehezi bomo prisluhnili nekaj odlomkom iz različnih spisov, ki govorijo o odnosu prvih kristjanov do tega zakramenta.

Kateheza je bila na sporedu 8. junija 2019 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera.

Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

Preberi več

Sv. Beda Častitljivi (672-735), angleški benediktinec, ki je od malega vse življenje prebil v samostanu, je s svojim branjem in pisanjem objel ves tedaj poznani svet. Poleg Cerkvene zgodovine angleškega ljudstva, ki je prevedena tudi v slovenščino, je predvsem razlagal Sveto pismo in poučeval menihe. V pričujoči majski katehezi bomo prisluhnili njegovemu pogledu na Marijin magnificat iz Razlage Lukovega evangelija.

Kateheza je bila na sporedu 11. maja 2019 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera.

Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi bo mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

Preberi več

Sv. Kromacij Oglejski (335/340 - 406/407) je bil škof v Ogleju v času največjega razcveta krščanske skupnosti v tej severnojadranski metropoli. Ker je mesto propadlo kmalu po Kromaciju, so se tudi njegova dela izgubila in razgubila. Sredi prejšnjega stoletja se je sprožil pravi plaz odkrivanja in iz 18 dotlej poznanih govorov smo jih dobili skupaj več kot sto. Ves njegov opus je od nedavnega na voljo tudi v slovenskem prevodu (Celjska Mohorjeva).  V pričujoči Razpravi o Matejevem evangeliju razlaga Jezusove skušnjave v povezavi z našimi.

Kateheza je bila na sporedu 9. marca 2019 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera.

Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

~ - ~ - ~

Preberi več

Link: http://oddaje.ognjisce.si/ocetjevveri/2019/02/10/71-oddaja-fortunacijan-oglejski-o-obilnem-ulovu

Fortunacijan Oglejski (ok. 300 – ok. 370) je bil škof afriškega rodu, ki pa je bil na čelu oglejske krščanske skupnosti v letih med ok. 340 in ok. 370. Njegov lik in delo sta nam bolj poznana šele v zadnjem času, ko je l. 2012 Lukas J. Dorfbauer v kölnski stolni knjižnici v rokopisu z začetka 9. stol. odkril dotedaj izgubljeno Fortunacijanovo delo Commentarii in evangelia (Razlage evangelijev).

Delo naj bi kmalu izšlo tudi slovenščini. V tej oddaji prebiramo njegovo razlago evangeljske pripovedi o obilnem ulovu (Lk 5,1-11).

Kateheza, ki jo je pripravil br. Jan Dominik Bogataj, je bila na sporedu 9. februarja 2018 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera.

Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

Preberi več