Efrem Sirski (ok. 306 - 373), sirskih, to je semitskih korenin, je svojo bogato učenost predstavil v pesniški obliki. Napisal je več kot 400 zelo obsežnih himn. Kot begunec pred Perzijci se je moral seliti iz Nisibisa v Edeso, kjer je nadaljeval svoje poučevanje. Vse življenje je iz skromnosti ostal diakon. Prislužil si je naziv "harfa Svetega Duha".

V svojih homilijah in himnah pogosto časti tudi Marijo; pred nami je ravno takšno njegovo besedilo, ki časti Bogorodico kot brezmadežno.

Kateheza je bila na sporedu 8. decembra 2018 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera.

Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

~ - ~ - ~

Sv. Efrem Sirski

Molitev Bogorodici

O Gospa in Devica, brezmadežna Bogorodica, moja preslavna Gospa, moja največja dobrotnica, ti, ki si vzvišena nad nebesa. Bolj si častitljiva od kerubov in mnogo slavnejša od nebeške vojske, ti, veselje apostolov, oznanjevanje mučencev, radost svetnikov, zlati oltar, posoda z nebeško mano, prava skrinja zaveze, neizgorljivi grm, odprta širjava.

Zares si se pokazala kot zeleni poganjek in kot cvet se nam je razodel tvoj Sin, naš pravi Bog, moj Bog in moj Stvarnik. Ti si telesno rodila Boga, Besedo; pred rojstvom si ohranila devištvo, Devica si ostala po porodu in s Kristusom, Bogom, tvojim sinom, smo bili spravljeni. Ti si pomoč grešnikov in tistim, ki jih premetava po valovih in izgubljajo upanje, si pristan, tolažba sveta, varstvo sirot in cena odkupitve jetnikov. Ti, opora menihov in up njih, ki živijo v svetu, zaščita in pokrivalo družin.

Ti, ki si moja mati, kraljica in gospa; pod svojimi krili me zavaruj, zaščiti, da se ne bo veselil zoper mene Satan, ki snuje pogubo, in se zločinsko povzdiguje zoper mene. Ti namreč, prečista, si moj pristan, pomočnica in zaščita. Ne poznam drugega zatočišča razen tebe, Gospa. Z mnogimi solzami te prosim, Gospa, naj me tvoj dragi Sin, Stvarnik in Oblikovalec ne odtrga od sebe zaradi mojih mnogih grehov, ki sem jih storil. Prosim te, da me pripelješ h Kristusu in mi daš vstopiti v tiste dvorane svetih, kjer ni solza in ne stiske, ni nadloge in ne smrti, ni muk in ne tesnobe, ampak neskončno veselje, življenje, ki nima konca, radovanje in vriskanje, slava in sijaj.

Razženi, Gospa, vsako razmišljanje, ki mi ga hudobec vztrajno vsiljuje, da bi strmoglavil mojo ubogo dušo vse do globin pekla. Reši me, moja Presveta, od njegovih zank. Daj mi, Devica, strahu Božjega in ljubezni, Boga vredne odločitve, čisto življenje, ljubezen do Boga in hkrati do bližnjega, potrpežljivosti, ponižnosti, zdržnosti, posta ter solz skrušenosti, ki očiščujejo od zla, ki sem ga nesrečnik zagrešil.

Pomagaj mi, Gospa, da ne postanem hudičeva igračka. Ti, Prečista me iztrgaj iz rok zlobnega in prekanjenega prevaranta. Naredi me, Devica, v teh poslednjih časih za služabnika tvojega Sina, in za posodo, ki bo znova primerna za Presvetega Duha, ki te je obsenčil. In nakloni mi, da te bom poveličeval in te iz vsega srca klical. Pozdravljena, pesem kerubov in himna angelov. Pozdravljena, mir in veselje človeškega rodu. Pozdravljena, raj vseh prijetnosti. Pozdravljena, drevo življenja. Pozdravljena, obzidje vernikov, pristan ogroženih.

Pozdravljena, novi klic Adamov. Pozdravljena, cena Evinega odrešenja. Pozdravljena, studenec milosti in nesmrtnosti. Pozdravljena, zapečateni izvir Svetega Duha. Pozdravljena, Božje svetišče. Pozdravljena, božji prestol. Pozdravljena, čista, ki si strla glavo nemarnega zmaja in ga, vklenjenega v verige, zagnala v brezno. Pozdravljena, pribežališče potrtih. Pozdravljena, odveza prekletstva, ki se je po tebi svetu vrnilo veselje, Devica že od svojega rojstva brez vsakega madeža. Pozdravljena, Mati Kristusa, Sina živega Boga. Njemu se spodobi slava in čast, češčenje in pesem zdaj in vselej in povsod. Amen na veke.

Prevedel br. Miran Špelič OFM

Janez Krizostom (ok. 349 - 407) je bil eden največjih retorikov pozne antike, ki se je učil še pri zadnjem velikem poganskem učitelju govorništva Libaniju v Antiohiji. Pred imenovanjem za konstantinopelskega nadškofa, je bil menih in duhovnik v velikem mestu Antiohiji.

Tam je okrog let 390 podal serijo homilij oz. govorov o Matejevem evangeliju. V homiliji 76 komentira odlomek iz zadnjega dela (Mt 24,16-31), kjer Kristus govori o veliki stiski ob koncu sveta, o svojem drugem prihodu in poslednji sodbi. Izbrani odlomki Krizostomovega govora to skrivnost aktualizirajo in jo skušajo podati poslušalcem kot relevantno za njihovo življenje.

Kateheza, ki jo je pripravil br. Jan Dominik Bogataj, je bila na sporedu 10. novembra 2018 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera.

Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate. 

- - - ~~~ - - -

Preberi več

Hieronim (ok. 345 - 419/20) je naše gore list, saj je doma iz Stridon, ki jih umeščamo med Reko in Postojno. Po študiju v Rimu, iskanju službe v Trierju in prvem meniškem izkustvu v Ogleju se je odpravil v Sirijo, kjer je v Halkidski puščavi napisal tudi dve pismi, namenjeni v Emono. V njima zavrača neutemeljene klevete neznanih obrekovalcev in prosi device in meniha Antonija, naj mu kaj pišejo; sporočilo pa je zavito v preplet svetopisemskih navedkov. Še preden se je torej lotil monumentalnega pravajanja Svetega pisma iz izvirnih jezikov v latinščino (Vulgata), je bil torej že zelo domač s svetimi besedili.

Kateheza je bila na sporedu 13. oktobra 2018 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera.

Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

- - - ~~~ - - -

Preberi več

Evagrij Pontski (ok. 345 - 399) je prvi »teolog meništva«, saj je v svojem življenju po začetnem iskanju modrosti v Mali Aziji, Carigradu in Jeruzalemu dosegel zrelost med peščinami in celicami egipčanske puščave. Bil je prvi, ki je zapisal in uredil duhovno tradicijo prvih puščavskih očetov. Njegovo izvirno delo Ugovarjalec sestavlja globoko poznavanje človeške duše in njenih skušnjav – t. i. 8 zlih misli – ter globoko svetopisemsko interpretacijo, ki nam pomaga v boju z njimi.

Kateheza, ki jo je pripravil br. Jan Dominik Bogataj OFM, je bila na sporedu 8. septembra 2018 ob 21h.

Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

Preberi več

Ciprijan (+ 257) je bil pravnik v Kartagini, ki se je šele v zrelih letih spreobrnil iz poganstva v krščanstvo. Že po dveh letih je postal duhovnik in škof. Modro je vodil škofijo v času preganjanj in hude epidemije kuge. Njegovo življenje in mučeniško smrt je opisal njegov diakon Poncij. V pričujoči katehezi bomo prisluhnili odlomkom iz njegovega dialoga Donatu, kjer prijatelju s tem imenom pripoveduje o svojem spreobrnjenju in o lepoti krščanskega življenja.

Kateheza je bila na sporedu v soboto 11. avgusta 2018 ob 21:00 v terminu sobotnega duhovnega večera.
Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.
Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).
Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

~~~~~~~~

Preberi več