119. oddaja: Ciril Jeruzalemski pripravlja katehumene na krst

Ciril JeruzalemskiSv. Ciril Jeruzalemski (ok. 313 - 386) je bil škof v Eliji Kapitolini, ki ji je prav on pomagal, da je spet postala Jeruzalem, sveto mesto. Na mestih, kjer so se dobrih 300 let prej odvili osrednji dogodki našega odrešenja, je uvajal katehumene v vero in jih pripravljal na krst. Njegove ohranjene krstne in pokrstne (mistagoške) Kateheze nam omogočajo vpogled v življenje kristjanov kmalu po tem, ko je krščanstvo dobilo svobodo. Tudi nam lahko pomagajo, da poglobimo razumevanje svojega krsta. Leta 2023 je pri založbi KUD Logos izšel prevod njegovih Krstnih in mistagoških katehez.

Kateheza, v kateri smo prisluhnili odlomkom iz njegove trinajste krstne kateheze, je bila na sporedu 9. marca 2024 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je p. Benjamin Bevc DJ, prevajalec in pisec spremne besede omenjenega prevoda.

Na tej povezavi je obravnavano besedilo Cirilove kateheze v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.

 

~ - ~ - ~

 

Ciril Jeruzalemski

Trinajsta krstna kateheza

(odlomki)

 

Resničnost križanja

Kateheze4. Jezus je torej resnično trpel za vse ljudi. Križ namreč ni navidezen, ker je potem navidezno tudi odkupljenje. Smrt ni namišljena, ker je potem tudi odrešenje le bajka. Če je smrt namišljena, govorijo resnico tisti, ki pravijo: Spomnili smo se, da je tisti zapeljevalec, ko je bil še živ, rekel: »Po treh dneh bom vstal.« Trpljenje je torej resnično; resnično je bil namreč križan in tega se ne sramujemo. Križan je bil, in tega ne zanikamo, ampak temu raje ponosno pritrjujemo. Če bi namreč zdaj zanikal, bi me zavrnila ta Golgota, blizu katere se zdaj nahajamo. Zavrnil bi me les križa, ki je bil od tod kasneje po koščkih razdeljen po vsem svetu.

Priznavam križ, ker poznam vstajenje. Če bi namreč ostal križan, ga verjetno ne bi priznaval, saj bi se najbrž hitro skril skupaj s svojim učiteljem. Ker pa je križu sledilo vstajenje, me ni sram pripovedovati o njem.

 

Zaharijeva prerokba o dnevu in noči

24. Kristus je bil torej križan za nas, potem ko je bil sojen ponoči, ko je bilo mraz in je bila zato poleg pripravljena žerjavica. Križan je bil ob tretji uri; od šeste do devete ure se je stemnilo, od devete ure pa je bilo spet svetlo. Ali je tudi to zapisano? Preiščimo. Zaharija pravi: Tisti dan se bo zgodilo: en dan ne bo svetlobe, mraz bo in zmrzal – mraz zato, ker se je Peter grel –, in tisti dan je znan Gospodu. Kako torej, ali mu drugi niso znani? Mnogo je dni, a to je dan Gospodove potrpežljivosti, dan, ki ga je naredil Gospod. In tisti dan je znan Gospodu, ne dan in ne noč. Kaj pomeni ta prerokova uganka? Tisti dan ni ne dan ne noč. Kako ga bomo torej poimenovali? Evangelij pojasnjuje to, o čemer govorimo. Ni bil dan, saj sonce ni enakomerno sijalo od svojega vzhoda do zahoda, ampak se je stemnilo sredi dne, od šeste do devete ure. Vmes je vpadla tema, Bog pa je temo imenoval noč. Zato ni bil ne dan ne noč. Kajti ni bilo ves dan svetlo, da bi se imenoval dan, in ni bilo ves dan temno, da bi se imenoval noč, ampak je po deveti posijalo sonce. Tudi to je prerok napovedal, saj je potem, ko je dejal: ne dan ne noč, dodal: in ob večeru bo svetloba. Vidiš prerokovo natančnost? Vidiš resnico vnaprej zapisanega?

 

Golgota je središče zemlje

Rekonstrukcija Konstantinove bazilike na Božjem grobu28. Na križu je iztegnil roke, da bi zaobjel meje sveta. Golgota je namreč sámo središče zemlje. To niso moje besede, ampak je prerok dejal: Povzročil si odrešenje sredi zemlje. Človeške roke je iztegnil on, ki je s svojimi duhovnimi rokami utrdil nebo. In bile so pribite z žeblji, da bi skupaj s človeškostjo, oprtano z grehi ljudi in pribito na les križa, umrl tudi greh, mi pa bi vstali v pravičnosti. Ker je namreč smrt prišla po enem človeku, je tudi življenje prišlo po enem človeku, Odrešeniku, ki se je sam odločil umreti. Spomni se namreč besed: Oblast imam, da dam svoje življenje, in oblast imam, da ga spet prejmem.

 

Dobri razbojnik

30. O razbojnikih, ki sta bila križana skupaj z njim, je rečeno: Bil je prištet med prestopnike. Oba sta bila prej prestopnika, toda eden je prenehal biti takšen. Drugi pa je do konca ostal prestopnik, zakrknjen za odrešenje, in čeprav so bile njegove roke pribite, je njegov jezik udarjal z bogokletji. Judje, ki so šli mimo, so zmajevali z glavami in sramotili Križanega, s čimer so izpolnili, kar je pisano: Vidijo me, majejo s svojo glavo. Eden ga je sramotil skupaj z njimi, drugi pa je grajal sramotilca. In konec življenja je bil zanj začetek poboljšanja, izročitev duše in vnaprejšnje prejetje odrešenja. Potem ko je pograjal onega, je rekel: Spomni se me, Gospod. »Nate se obrača moja beseda; pusti tega, oči njegovega uma so sprijene, mene pa se spomni. Ne pravim: ‚Spomni se mojih del,‘ saj se jih bojim. Vsak človek je naklonjen svojemu sopotniku; skupaj s tabo sem na poti v smrt. Spomni se me, svojega sopotnika. Ne pravim: ‚Zdaj se me spomni,‘ ampak: Spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!«

31. Kakšna moč te je razsvetlila, razbojnik? Kdo te je naučil počastiti njega, ki je bil zasmehovan in križan skupaj s teboj? O večna luč, ki razsvetljuje tiste, ki so v temi! Zato si tudi upravičeno slišal: Bodi pogumen. Ne zato, ker bi te tvoja dela mogla navdajati s pogumom, ampak zato, ker je navzoč kralj, ki odpušča. Mnogo časa je bilo potrebnega za prošnjo, milost pa je bila takojšnja. »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju, ker si danes poslušal moj glas in nisi zakrknil svojega srca. V hipu sem izrekel sodbo zoper Adama, v hipu sem ti odpustil. Njemu je bilo rečeno: Na dan, ko bosta jedla z njega, bosta umrla, ti pa si bil danes poslušen po veri, danes je tvoje odrešenje. Oni je po lesu padel, ti pa si bil po lesu vpeljan v raj. Ne boj se kače, ne bo te izgnala, padla je namreč z neba. In ne pravim ti ‚danes boš odšel‘, ampak danes boš z menoj. Bodi pogumen, ne boš izgnan. Ne boj se plamenečega meča, ki se boji Gospodarja.« O velika in neopisljiva milost! Zvesti Abraham še ni vstopil, razbojnik pa že vstopa. Mojzes in preroki še niso vstopili, protipostavni razbojnik pa že vstopa. Že pred teboj se je temu čudil Pavel, ko je dejal: Kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost. Oni, ki so prenašali vročino dneva, še niso vstopili, on, ki je prišel ob enajstih, pa je že vstopil. Nihče naj ne godrnja zoper hišnega gospodarja, ker pravi: Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Razbojnik je želel ravnati pravično, a ga je prehitela smrt. »Ne pričakujem samo del, ampak odobravajoče sprejemam tudi vero. Prišel sem past med lilijami, prišel sem past po vrtovih. Našel sem izgubljeno ovco in si jo zadel na svoje rame.« On veruje, saj je sam rekel: Zablodil sem kakor izgubljena ovca. Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!

 

Znamenje križa

36. Ne sramujmo se torej izpovedati Križanega! S prsti pogumno zaznamujmo čelo s pečatom križa. Na vseh stvareh naj bo križ: na kruhu, ki ga jemo, na pijači, ki jo pijemo, na vhodih, na izhodih, pred spanjem, ko ležemo spat in ko se zbudimo, ko potujemo in ko počivamo. Križ je močna obramba, dana zastonj zaradi revnih, brez napora zaradi šibkih, saj gre za milostni Božji dar, za znamenje vernih in strah demonov. Na njem je namreč Bog slavil zmago nad njimi in jih javno izpostavil. Ko zagledajo križ, se spomnijo Križanega. Bojijo se njega, ki je zmaju zdrobil glave. Ne zaničuj pečata zato, ker je zastonjski dar, ampak zaradi tega še bolj ceni dobrotnika.

 

Prevedel Sergej Valijev

Ciril Jeruzalemski. Krstne in mistagoške kateheze. Ljubljana, KUD Logos 2023, 197–217.

Imaginarno srečanje Cirila z Avguštinom

Mt 27,63.

Zah 14,6-7.

Ps 118 (117),24.

Ps 74 (73),12.

Jn 10,18.

Iz 53,12.

Ps 109 (108),25; prim. Mt 27,39.

Lk 23,42.

Lk 23,42.

Lk 23,43. Teh besed ne najdemo v sprejetem besedilu Nove zaveze, jih pa prinaša Bezov kodeks iz 5. stoletja.

Lk 23,43.

1 Mz 2,17.

Rim 5,20.

Mt 20,13.15.

Ps 119 (118),176.

Lk 23,42.

 

118. oddaja: Kaj nam narekuje spokorni Gregorij iz Nareka

Gregorij NareškiSv. Gregorij iz Nareka, Armenec iz časa okrog leta 1000, je najslavnejši armenski svetnik in učitelj duhovnega življenja. Ko je njegov oče zgodaj ovdovel, je šel s tremi sinovi v samostan, kjer je bil mali Gregor deležen odlične izobrazbe s strani materinega brata. Postal je učitelj v samostanu Narek blizu jezera Van (danes v JV Turčiji). Njegova Knjiga Žalostink je postala poleg Svetega pisma najpomembnejša knjiga za Armence vse do današnjih dni.
Leta 2015 (ob stoletnici armenskega genocida) ga je papež Frančišek razglasil za cerkvenega učitelja. Goduje 27. februarja.

Kateheza, v kateri smo premolili nekaj njegovih spokornih molitev in se tako uvajali v post, je bila na sporedu 10. februarja 2024 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi so Gregorijeve molitve v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.

Preberi več

117. oddaja: Antonove apoftegme nas učijo o puščavi

AntonAnton, imenovan Veliki oziroma pri nas znan kot sv. Anton Puščavnik,  naj bi po izročilu živel več kot sto let, od 250/51 do 356. Rojen je bil v koptski vasi, v krščanski družini. Z osemnajstimi ali dvajsetimi leti je izgubil starše, zato je moral on skrbeti za sestro, vendar je kmalu zaslišal Gospodov klic: prevzet od Jezusovih besed mladeniču »Pojdi, prodaj kar imaš in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj!« (Mt 19,21) je začel živeti vedno bolj odmaknjeno življenje molitve in pokore, najprej v svoji hiši, nato pa je sestro izročil v varstvo vernim devicam (prim. sv. Atanazij, Antonovo življenje 3,1) in se po zgledu nekega starca umaknil v samoto v bližino vasi, nato v zapuščeno, na pol podrto trdnjavo na gori Pispir ob Nilu, kjer je živel do svojega petintridesetega leta.

V abecedni zbirki izrekov svetih puščavnikov je zaradi črke A in zaradi pomembnosti na prvem mestu. Njegovi izreki in anekdote so se kot dragoceni vzgojni biseri predajali iz roda v rod. Tudi v današnjih digitalnih puščavah nam lahko ponudijo bogat pouk, če se jih le lotimo razbirati na ustrezen način.

Kateheza, v kateri smo prebirali Antonove apoftegme, je bila na sporedu 13. januarja 2024 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi so Antonove apoftegme, še malo več kot v katehezi.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.

~ - ~ - ~

Preberi več

115. in 116. oddaja: Petovionec bere Janezova pisma sedmim Cerkvam v Razodetju

ViktorinSv. Viktorin Ptujski (+ 303), prvi latinski ekseget in prvi literarni ustvarjalec z današnjega slovenskega ozemlja, nam je zapustil samo Razlago Razodetja in iz nje v teh dveh katehezah prebiramo njegovo razlago sedmih pisem sedmim maloazijskih Cerkvam iz knjige Razodetja. Kaj lahko besedilo s konca prvega stoletja in njegova razlaga s konca tretjega stoletja pove Cerkvi v 21. stoletju. Kateri problemi ostajajo enaki in katere je treba hermenevtično predelati, da nam dajo smisel in pomen danes?

Katehezi, v kateri smo prebrali Viktorinove razlage pisem, sta bili na sporedu, prva 11. novembra 2023 in druga 9. decembra ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil ju je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je svetopisemsko besedilo iz knjige Razodetja na biblija.net.

Na tej povezavi je Viktorinova razlaga teh pisem.

Na tej povezavi bo mogoče prenesti zvočni posnetek prve kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Na tej povezavi bo mogoče prenesti zvočni posnetek druge kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa boste lahko neposredno poslušali prvo katehezo

in tukaj drugo katehezo.

Preberi več

114. oddaja: Ignacij spodbuja Tralce k edinosti

IgnacijIgnacij Antiohijski (+ ok. 115), Petrov naslednik na antiohijskem sedežu, je bil kot starček obsojen na smrt pri zvereh na igrah v Rimu. Ko so ga peljali v mučeništvo, se je srečeval z maloazijskimi krščanskimi skupnostmi in nekaterim tudi napisal priložnostna pisma, tako tudi kristjanom v Tralah (današnji Aydın v Turčiji), nedaleč od Efeza in Smirne. Ena njegovih večjih skrbi je bila edinost v Cerkvi. Že takrat!

Kateheza, v kateri smo prebrali celotno pismo Tralcem, je bila na sporedu 14. oktobra 2023 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je celotno Ignacijevo pismo Tralcem.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa lahko katehezo neposredno poslušate. 

Preberi več