147. kateheza: Sveti Frančišek piše vsem vernikom

Sv. Frančišek Asiški (+ 1226) sicer ni cerkveni oče, je pa bil pod velikim vplivom cerkvenih očetov in je posredoval veliko njihovih misli. Ob 800-letnici njegove smrti si bomo prebrali njegovo pismo, ki ga je napisal vsem vernikom in je služilo kot spodbuda za življenje tretjerednikov, ki so mu želeli slediti, a so ostali "v svetu", torej poročeni ali škofijski duhovniki. Prva redakcija, ki jo predstavljamo, je starejša in krajša, druga, bolj razširjena pa je nastala kasneje.

Kateheza je bila na sporedu 10. oktobra 2026  ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa lahko katehezo neposredno poslušate:

 

----^---- v ----^----

Sv. Frančišek Asiški
Pismo vsem vernikom
(prva redakcija)
I. O tistih, ki delajo pokoro

 

Vsi tisti, ki ljubijo Gospoda »z vsem srcem, z vso dušo, z vsem mišljenjem in z vso močjo« (prim. Mr 12,30) in ljubijo svoje bližnje kakor sami sebe (prim. Mt 22,39), ter sovražijo svoja telesa z zablodami in grehi, in prejemajo telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa ter obrodijo sadove, vredne pokore: [1, 2]
O, kako srečni in blagoslovljeni so tisti moški in ženske, dokler tako delajo in vztrajajo v tem; kajti nad njimi bo počival Gospodov Duh (prim. Iz 11,2) in si bo pri njih ustvaril svoje bivališče in dom; in so sinovi nebeškega Očeta, čigar dela opravljajo, in so neveste, bratje in matere našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Neveste smo takrat, ko se v Svetem Duhu verna duša združi z našim Gospodom Jezusom Kristusom. Bratje smo mu takrat, ko izpolnjujemo voljo Očeta, ki je v nebesih. Matere pa smo mu takrat, ko ga nosimo v svojem srcu in telesu po božji ljubezni ter čisti in iskreni vesti; rojevamo pa ga po svetem delovanju, ki mora svetiti drugim za zgled.
O, kako častitljivo je imeti v nebesih svetega in velikega Očeta! O, kako sveto, lepo in občudovanja vredno je imeti takšnega Ženina! O, kako sveto in kako drago, prijetno, ponižno, mirno, sladko, ljubeznivo in nad vse zaželeno je imeti takšnega Brata in takšnega Sina: našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je dal svoje življenje za svoje ovce!

 

 

II. O tistih, ki ne delajo pokore
Vsi tisti moški in ženske pa, ki ne žive v pokori in ne prejemajo telesa in krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa, marveč strežejo svojim zablodam in grehom ter hodijo za hudo poželjivostjo in zlimi nagnjenji svojega telesa; ki ne spolnjujejo tega, kar so obljubili, in s telesom hlapčujejo svetu, mesenim poželenjem in skrbem tega življenja ter posvetnim skrbem:

Ujeti so od hudiča, čigar sinovi so in opravljajo njegova dela; so slepi, ker nimajo prave luči, našega Gospoda Jezusa Kristusa. Nimajo duhovne modrosti, ker nimajo Božjega Sina, ki je resnična Očetova modrost. O njih velja beseda: »Njihova modrost je bila požrta« (Ps 107,27). Vidijo, spoznavajo, delajo in vede se zavedajo, da delajo húdo, in zavestno pogubljajo svoje duše.
Pazite, slepi, ki vas varajo vaši sovražniki: meso, svet in hudič; kajti telesu je sladko delati greh in grenko služiti Bogu. Vse hudobije in grehi namreč izvirajo in prihajajo iz človeškega srca, kakor pravi Gospod v evangeliju.
In ničesar nimate na tem svetu in ne v prihodnjem. Mislite, da boste dolgo posedovali nečimrnosti tega sveta, toda varate se; kajti prišel bo dan in ura, na katero ne mislite, je ne poznate in zanjo ne veste. Telo zboli, smrt se bliža in tako človek umre z grenko smrtjo.
In kjerkoli, kdajkoli in kakorkoli človek umre v grehu brez pokore in zadoščevanja – če je mogel zadoščevati, pa ni zadoščeval – hudič iztrga njegovo dušo iz njegovega telesa s takšno stisko in tesnobo, da je nihče ne more poznati, razen tisti, ki jo doživlja.
In vse imetje, oblast in znanje, za katero so mislili, da ga imajo, jim bo odvzeto. In sorodnikom ter prijateljem zapustijo svoje premoženje, ti pa si ga razdelijo in potem pravijo: »Prekleta bodi njegova duša, ker bi nam bil lahko dal več in zbral več, pa ni zbral!« Črvi bodo izjedli telo in hudiči bodo uničili dušo, in tako bodo izgubili oboje: svet in dušo.

146. kateheza: Gregorij Veliki ljubi in sovraži

Gregor VelikiSv. Gregorij Veliki (+ 604), je bil papež v težkih letih pozne antike, ko se je romanizirano prebivalstvo v Evropi krčilo in so prihajali "barbari": Germani, Slovani, Huni, kasneje še Ogri. In v tem času je ohranjal stare vrednote in poskrbel za posredovanje krščanskih vsebin novim rodovom. Marsikaj nas lahko nauči tudi danes. V katehezi tokrat beremo odlomek iz njegovih Homilij o evangelijih, ko razlaga Lk 14,26: »Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec....«

Kateheza je bila na sporedu 12. septembra 2026  ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa lahko katehezo neposredno poslušate:

 

Preberi več

145. kateheza: Hipolit prvi razlaga Suzanino zgodbo

Kip Hipolita (po pomoti)Sv. Hipolit (2. stol.), je bil prvi resni protipapež, ki pa se je s svojim pravim kolegom Poncijanom spravil, ko sta bila skupaj obsojena na delo v rudniku na Sardiniji. Dolgo so mislili, da je upodobljen na kipu, na katerem so našli vklesane naslove njegovih del in stoji pri vhodu v Vatikansko knjižnico (a to ne drži). Pod njegovim imenom so ohranjena dela vsaj dveh ali morda celo več avtorjev. Eden od njih je prvi katoliški razlagalec Svetega pisma. V nocojšnji katehezi bomo prisluhnili odlomku iz njegove razlage Suzanine zgodbe iz Danielove knjige. Zanimivo je, kako vse dogodke iz te rahlo žgečkljive, a moralno poučne zgodbe interpretira kristološko in ekleziološko, torej z nanašanjem na Kristusa in Cerkev.

Kateheza je bila na sporedu 8. avgusta 2026  ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa lahko katehezo neposredno poslušate:

Preberi več

144. kateheza: Sv. Benedikt gradi samostan na Gori Kasin

Sv. BenediktSv. Benedikt (+547), doma iz Umbrije (iz Nursije, blizu Assisija), je začel posvečeno življenje v Subiacu pri Rimu, a se je od tam umaknil na Monte Cassino, kjer je zasnoval veličasten samostan, ki je bil že nekajkrat obsojen na uničenje, a se je vedno znova pobral. Sv. Gregorij Veliki (+604) je v svojih Razgovorih popisal zgodbo gradnje te veličastne opatije, ki smo ji prisluhnili v tej katehezi, in to v času, ko je bil samostan že prvič v ruševinah. Zadnje rušenje je bilo še bolj temeljito, ko so ga zavezniki brez potrebe bombardirali leta 1944. Zdaj sicer spet stoji, a ga ogrožajo druge nevarnosti ... Zaupamo, da bo sveti ustanovitelj tudi tokrat poskrbel za njegovo obnovo.

Kateheza je bila na sporedu 11. julija 2026  ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa lahko katehezo neposredno poslušate: 

Preberi več

143. oddaja: Brižinski spomeniki nas spominjajo prvih besed

Brižinski spomeniki se na neki način dotikajo patrističnega časa. Lepo je, da se k njim vedno znova vračamo in jih prebiramo. Čeprav jih hranijo v Nemčiji in smo jih videli v Ljubljani le za kratek čas na razstavi pred leti, pa jih lahko beremo kar doma na spodnjem spletnem mestu

Kateheza je bila na sporedu 13. junija 2026  ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Jan Dominik Bogataj OFM.