62. oddaja: Origen poje z Marijo Magnificat

OrigenOrigen (ok. 185-253)  iz Aleksandrije v Egiptu je eden prvih velikih krščanskih mislecev, ki se odlikuje zlasti po poglobljenem branju in razlaganju Svetega pisma. Pri tem se je poslužil tedaj znane metode alegorije, s katero je poleg dobesednega videl še globlji duhovni, kristološki pomen. Lukov evangelij je razlagal katehumenom in ostalim vernikom v Palestinski Cezareji v obliki homilij. Ker bo konec tega meseca praznik Marijinega obiskanja pri Elizabeti, bomo v tej katehezi prisluhnili Origenovi razlagi Marijinega speva "Moja duša poveličuje Gospoda", ki ga je takrat zapela Božja Mati.

Resda Origena Cerkev ni nikoli razglasila za svetega, je pa s svojimi delo bolj kot kdorkoli vplival na oblikovanje naše teologije.

Kateheza je bila na sporedu v soboto 12. maja 2018 ob 21:00 v terminu sobotnega duhovnega večera.
Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.
Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

- ~ - ~ - ~ -

Origen

Homilije o Lukovem evangeliju

VIII

 

O besedah: Moja duša poveličuje Gospoda, pa do besed, ko pravi: tistim, ki se ga bojijo.

 

Rožnik1. Že pred Janezom prerokuje Elizabeta, pred rojstvom Gospoda Odrešenika prerokuje Marija. In kakor se je greh začel pri ženski in je potem prišel do moškega, tako je tudi počelo odrešenja imelo začetek pri ženskah, da bi tudi druge ženske odložile šibkost svojega spola in kar najbolj posnemale življenje in ravnanje teh svetnic, ki je tukaj opisano v evangeliju.

Oglejmo si torej deviško prerokovanje. Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu mojem odrešeniku. Dve stvari, duša in duh, opravljata dvojno hvalo. Duša oznanja Gospoda, duh pa Boga, a ne zato, ker bi ena hvala pripadala Gospodu, druga pa Bogu, ampak ker je tisti, ki je Bog, obenem tudi Gospod; in ta, ki je Gospod, je obenem tudi Bog.

2. Sprašujemo se, kako naj duša poveličuje Gospoda. Če je namreč Gospod in zato ne more sprejeti niti večanja niti odvzemanja – kar je, to pač je –, s kakšnim razlogom zdaj Marija govori: Moja duša poveličuje Gospoda? Če pomislim, da je Gospod Odrešenik podoba nevidnega Boga, in vidim, kako je moja duša narejena po podobi Stvarnika, tako da je podoba podobe – ni namreč moja duša izrecno Božja podoba, ampak je narejena po podobnosti s predhodno podobo –, potem bom videl, da po zgledu tistih, ki rišejo slike in vzamejo za vzorec na primer obstoječo upodobitev kralja in potem delajo podobne slike s svojo umetelnostjo, vsakdo od nas oblikuje svojo dušo po podobi Kristusa; včasih naredi boljšo, včasih slabšo, včasih sprano, včasih umazano, včasih pa jasno in svetlo, tako da ustreza podobi na predlogi.

Ko torej naredim veličastno podobo podobe, to je svojo dušo, in jo poveličujem z dejanjem, mišljenjem, govorom, tedaj se Božja podoba poveličuje in sam Gospod, čigar podoba je to, je v naši duši poveličevan. In kakor raste Gospod v naši podobi, tako se ta podoba, če smo grešniki, manjša in krči.

3. Gotovo pa se ne manjša in ne krči Gospod, ampak si mi namesto podobe Odrešenika nadevamo druge podobe. Namesto podobe besede, modrosti, pravičnosti in drugih vrlin si privzemamo lik hudiča, da dobimo ime kače, gadja zalega. Toda tudi vlogo leva si nadenemo in zmaja in lisic, kadar smo polni strupa, krutosti in zvijačnosti; pa tudi kozlov, ko smo nagnjeni k pohoti. Spomnim se, kako sem ob mestu, kjer Peta Mojzesova knjiga govori: Ne delajte nobene podobe ne moškega ne ženske, nobene podobe živali, rekel, da je ta zapoved duhovna. Rekel sem, da eni delajo podobe moških, drugi podobe žensk, da imajo ti podobo ptic in oni podobo laznine in drugih živali. Kako naj to razumemo, bo zvedel, kdor bo tudi tisto prebral.

 

4. Najprej torej Marijina duša poveličuje Gospoda, potem pa se še duh raduje v Bogu. Ko ne bi prej zrasli, postali veliki, se ne bi mogli radovati. Dalje reče: Kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle. Na katero Marijino nizkost se je ozrl Gospod? Kaj je imela na sebi nizkega in ničvrednega mati Odrešenika, ki je v svojem telesu nosila Božjega Sina?

Ko je rekla: ozrl se je na nizkost svoje dekle, je to tako, kot bi rekla: Ozrl se je na pravičnost svoje dekle, ozrl se je na zmernost, ozrl se je na moč in modrost. Spodobi se namreč, da se Bog ozre na kreposti. Pa bo kdo odgovoril in rekel: Razumem, da se Bog ozre na pravičnost in modrost svoje dekle; kako pa naj bi razumel ponižnost, mi ni jasno. Naj tisti, ki tako sprašuje, pomisli, da je prav v Svetem pismu ponižnost predstavljena kot ena od kreposti. 5. Odrešenik namreč pravi: Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen in našli boste mir svojim dušam.

In če hočeš slišati ime te kreposti, kako jo imenujejo tudi filozofi, prisluhni, da je ponižnost, na katero se Bog ozira, isto, kar oni imenujejo atyphia ali metriotes, torej neprevzetnost ali zmernost. Pa tudi mi jo lahko opišemo kot stanje, ko nekdo ni napuhnjen, ampak se sam ponižuje. Kdor se namreč napihuje, po apostolovih besedah pade v hudičevo obsodbo – saj je tudi ta začel z napuhom in ošabnostjo –; da se ne bi prevzel in zapadel hudičevi obsodbi, kakor pravi.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle. Bog se je ozrl name, ponižno, ki sem se trudila za dosego kreposti miline in majhnosti.

 

6. Glej, odslej me bodo namreč blagrovali vsi rodovi. Če besedi vsi rodovi razumem preprosto, to razložim kot vernike. Če pa preiskujem nekoliko bolj poglobljeno, bom opazil, kako koristno je dodati: ker mi je storil velike reči on, ki je mogočen; kajti vsak, kdor se ponižuje, bo povišan; ozrl pa se je Bog na nizkost blažene Marije, zato ji je storil velike reči on, ki je mogočen in je njegovo ime sveto.

In njegovo usmiljenje traja v rodove rodov. Božje usmiljenje se ne razteza le v en rod niti v dva niti v tri, pa tudi ne v pet, ampak na veke od rodu do rodu.

Tistim, ki se ga bojijo, je pokazal moč s svojo roko. Čeprav se Gospodu približaš slaboten, čeprav se ga bojiš, boš lahko slišal obljubo, ki ti jo daje Gospod zaradi tvojega strahu. 7. In kakšna je ta obljuba? Pravi: Tistim, ki se ga bojijo, bo pokazal svojo moč. Moč oziroma vladanje pa je kraljevska oblast. Kratos namreč lahko prevajamo tudi kot vladanje, ki se imenuje po vladarju oziroma tistem, ki ima vse pod oblastjo. Če se torej bojiš Gospoda, ti bo dal moč ali oblast, dal ti bo kraljevanje, da boš kot podrejeni kralju kraljev imel v lasti nebeško kraljestvo v Kristusu Jezusu: njemu slava in oblast na veke vekov. Amen.

 

Prevedel br. Miran Špelič OFM

 

 

61. oddaja: Gregorij Veliki o volku, ovcah in Dobrem pastirju

Gregorij VelikiSv. Gregorij Veliki (ok. 540-604)  je kot papež vodil Cerkev v težkih časih po razpadu rimskega cesarstva in v času germanskih vladavin. Kot prej izkušen politik je znal upravljati tudi z družbenimi tokovi, kot dober učenec Dobrega pastirja pa je predvsem pasel Cerkev in jo varoval pred nevarnostjo krivih ver. V Homilijah je nagovarjal vernike in jih spodbujal k življenju po evangeliju. Poznan je tudi po Moralni razlagi Jobove knjige in obsežni zbirki Pisem, pa tudi po Dialogih, kjer predstavlja svetnike iz latinske tradicije. Je eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov in drugi papež, ki nosi naziv Veliki.

Kateheza je bila na sporedu v soboto 14. aprila 2018 ob 21:00 v terminu sobotnega duhovnega večera.
Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.
Na tej povezavi bo mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa boste lahko katehezo tudi neposredno poslušali.

Preberi več

60. oddaja: Avguštin o smrti in vstajenju

Sv. Avguštin (354-430), škof v severnoafriškem Hiponu, je svojim vernikom razlagal Janezov evangelij, in to v 124 govorih (Govori o Janezovem evangeliju). Jezusov nočni pogovor z Nikodemom, ko mu je sebe primerjal s kačo, ki jo je Mojzes povzdignil v puščavi na drog, je ta veliki pridigar razložil tako, kot si lahko preberemo in poslušamo spodaj.

Kateheza (že šestdeseta patristična!) je bila na sporedu v soboto 10. marca 2018 ob 21:00 v terminu sobotnega duhovnega večera.
Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.
Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

Preberi več

59. oddaja: Sv. Sholastika, sestra očeta Evrope sv. Benedikta

Sv. Sholastika (ok. 430 - 546), sestra sv. Benedikta, je bila deležna pozornosti sv. Gregorija Velikega v njegovih Dialogih, kjer je opisoval življenje svetnikov krščanskega zahoda. Po izročilu naj bi bila Benediktova dvojčica, živela pa je v samoti blizu velike bratove ustanove na Monte Cassinu. Gregorij opisuje v našem odlomku pretresljivo moč njene molitve. Berilo je vzeto iz Bogoslužnega branja.

(Če je Benedikt OČE Evrope in je Sholastika njegova sestra, je potem ona TETA Evrope, kajne?)

Kateheza je bila na sporedu v soboto 10. februarja 2018 ob 21:00 v terminu sobotnega duhovnega večera.
Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.
Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

~ - ~ - ~

Sv. Gregorij Veliki

Več je zmogla, ker je več ljubila

Pogovori 2, 33

Sholastika, sestra svetega Benedikta, se je že v otroški dobi posvetila Gospodu. K bratu je prihajala na obisk vsako leto enkrat. Božji mož ji je prihajal naproti ne daleč od samostanskih vrat do bližnjega samostanskega posestva.

Tako je bilo tudi tistega dne. Sholastika je prišla do posestva, brat pa ji je prišel naproti v spremstvu nekaterih učencev. Ves dan so preživeli v slavljenju Boga in svetih pogovorih in, ko se je zmračilo, so skupaj večerjali.

Ker so se sveti pogovori zavlekli v pozen čas, je Benediktova sestra zaprosila: »Prosim te, ne zapusti me nocoj, do jutra se pogovarjajva o veselju nebeškega življenja.« On pa je odgovoril: »Kaj govoriš, sestra? Ne morem ostati zunaj celice.«

Ko je Sholastika slišala bratovo odločno besedo, je sklenila roke in jih položila na mizo. Naslonila se je z glavo nanje in molila k vsemogočnemu Gospodu. Ko je dvignila glavo, pa se je razdivjala nevihta z bliskanjem, grmenjem in nalivom, da se niso mogli ne častiti Benedikt in ne njegovi spremljevalci ganiti iz prostora, kjer so sedeli.

Sveti mož pa se je užalostil in začel tarnati: »Vsemogočni Bog naj ti odpusti, sestra; kaj si mi storila!« Ona pa mu je odgovorila: »Vidiš, prosila sem tebe, pa me nisi poslušal. Zato sem prosila Boga in on me je slišal. Sedaj le pojdi, če moreš, pusti me in se vrni v samostan.«

Tako je Benedikt, ki ni bil voljan ostati, ostal mimo svoje volje. Prebedeli so vso noč in se drug ob drugem hranili s svetimi pogovori o duhovnem življenju.

Nič čudnega ni, da je Sholastika dosegla več kot brat. Njeno ravnanje je bilo v skladu z Janezovimi besedami: Bog je ljubezen. Upravičeno je več zmogla, ker je bolj ljubila.

A glej! čez tri dni je bil božji mož v celici. Ko je dvignil oči v nebo, je videl dušo svoje sestre, ki je zapuščala telo in se v podobi golobice dvignila proti nebeškim dvorom. Razveselil se je tolikšne sestrine slave in se zahvalil vsemogočnemu Bogu s pesmimi in hvalnicami. Poslal je brate, da so njeno telo prinesli v samostan in ga položili v grob, ki ga je pripravil zase.

In uresničile so se besede, po katerih niti grob ne more ločiti teles, katerih srca so bila vedno eno v Gospodu.

PL 66, 194-196

 

58. oddaja: Elred Rievalski - učitelj duhovnega prijateljstva

ElredSv. Elred Rievalski (1110 - 1167) je sicer živel po obdobju cerkvenih očetov, vendar je v mnogočem še vedno njim enak, saj piše in razmišlja bolj na njihov kot na način sodobnoh sholastikov. Rodil se je v Angliji v duhovniški družini v prelomnih časih, ko se je po vdoru Normanov otoška Cerkev začela oblikovati bolj kontinentalno (to je rimsko). Povsem ga prevzame nov, meniški način življenja, ki ga sreča v Rievaulxu, kjer postane magister novincev in pozneje opat. Njegovo najznamenitejše delo je dialog z naslovom Duhovno prijateljstvo. Iz konkretnih izkustev življenja v prijateljstvu in globokega razmisleka o njem zna spregovoriti onstran svojega časa in nas močno nagovarja in nas uči še danes. Pokaže na neoprava prijateljstva, ki nevarno ogrožajo posameznika in skupnost; in vodi k pravemu priajteljstvu, ki je zanj Božji dar in tudi orodje odrešenja.

Knjiga Duhovno prijateljstvo je izšla kot letni dar Marijine kongregacije slovenskih duhovnikov in bogoslovcev pri Slomškovi založbi/Ognjišču; prevedel jo je Gregor Lavrinec.

Kateheza je bila na sporedu v soboto 13. januarja 2018 ob 21:00 v terminu sobotnega duhovnega večera.

Tu je na voljo besedilo prebranih odlomkov iz Duhovnega prijateljstva v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Povezava na knjigo v spletni knjigarni Ognjišča.

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

-~-~-~-

Preberi več