Link: http://oddaje.ognjisce.si/ocetjevveri/2025/10/27/136-oddaja-leon-asti-kralja-na-kri-u

Sv. Leon Veliki (ok. 400-461), Rimljan, verjeno po rodu iz Toskane, se je iizkazal kot odličen rimski škof, ki si je prvi pridobil naziv Veliki. Ohranjena je njegova korespondenca in okrog sto govorov.

Kateheza je bila na sporedu 11. oktobra 2025  ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate: 

 

~-~-~

 

Sv. Leon Veliki

Kristus kraljuje na križu

Govor 53

 

Vera me spodbuja, predragi, da vam del govora o Gospodovem trpljenju, ki sem vam ga obljubil, z njegovo pomočjo sedaj povem. Pomagal si bom tudi z vašimi besedami.    V skupno korist je, če me boste imeli za vdanega, ker ste mi izročeni, da bi vas utrdil.

Z brezbožno in prekleto Judovo kupčijo je bil Odrešenik sveta izdan Judom, ki so ga preganjali. Med bogoskrunskim zasramovanjem je bila njegova blagost privedena prav tja, na kraj kazni, kjer sta bila z njim križana tudi dva razbojnika, vsak na eni strani.

Eden izmed njiju je bil tedaj deležen podobne usode. Na razpotjih je bil razbojnik vedno nevaren ljudem, obsojen na križu pa je nenadoma priznal Kristusa. Med tistimi najstrajšnejšimi mukami telesa in duha, ki so pospeševale strahotno smrt, se je čudovito spreobrnil z besedami: Spomni se me, Gospod, ko boš prišel v svoje kraljestvo.

Kaj ga je spodbudilo k tej veri? Kaj ga je poučilo? Kateri oznanjevalec ga je vnel? Prej ni videl čudežnih dejanj Gospoda, ki je sedaj prenehal z ozdravljanjem bolnih, z razsvetljevanjem slepih in z oživljanjem mrtvih. Sama dejanja, ki bi se morala zgoditi, niso bila prisotna, in vendar je izpovedal, da je tisti, ki ga je videl deležnega istega trpljenja, Gospod in kralj.

Od tod je torej vzšel ta dar, od koder je vera sama dobila odgovor. Jezus je namreč dejal: Resnično, povem ti, še danes boš z menoj v raju. Ta obljuba, ki ni toliko prišla s križa kakor s prestola moči, je premagala človeško omejenost. Iz te visokosti se torej daje nagrada vere, v kateri je izbrisana zadolžnica človeškega prestopka, ker narava Boga ni ločena od narave sužnja. Tudi med samim mučenjem je ohranila svojo posebnost in enost: nedotakljivo božanskost in trpečo naravo. Pričevanje vsega stvarstva pomaga k utrditvi našega upanja.

Ko je Kristus izdihnil duha, je vse zatrepetalo. Sijaj sonca je prekrila gosta tema in nenavadna noč si je podvrgla dan. Zemlja se je zamajala in zaradi globokih pretresov ni ohranila svoje stalnosti. Trdota skal je popustila, ko se je vse premaknilo.  V templju se je zagrinjalo pretrgalo, tako da skrivnosti prejšnjih časov niso bile več zakrite. Telesa mnogih svetih so bila obujena, in da bi se utrdila vera v vstajenje, so se odprli grobovi.

Mi pa, predragi, ki nam Gospod Jezus Kristus ni v spotiko, niti ni norost, ampak je Božja moč in modrost, mi, pravim, duhovno Abrahamovo seme, ki nismo rojeni za rod sužnjevanja, ampak smo ponovno rojeni za družino svobode, mi smo bili izpeljani z močno roko in dvignjenim laktom iz stiske egiptovske oblasti. Za nas je bilo žrtvovano pravo in brezmadežno Jagnje Kristus. Oklenimo se čudovitega zakramenta zdravilnega prehoda in se oblikujmo po podobi njega, ki je postal podoben naši zmaličenosti. Obrnimo se torej k njemu, ki je iz prahu naše bede napravil telo svoje slave. V vsem se pridružimo njegovi ponižnosti in potrpežljivosti, da si bomo zaslužili biti deležni njegovega vstajenja. Sprejeli smo namreč boj za veliko ime in prav tako zahtevnost velike izpovedi. Kristusovim učencem ni dovoljeno zapustiti kraljevske poti, ampak se spodobi, da se ne ubadajo z mislimi na časne stvari, temveč si prizadevajo za večne.

In ker smo bili odkupljeni z dragoceno Kristusovo krvjo, slavimo in nosimo Boga v svojem telesu, da bomo zaslužili prejeti tisto, kar je vernim bilo pripravljeno po Kristusu, našem Gospodu.

 

Prevedel Miran Sajovic SDB.

(CCL 138A, 313.315-316)

 

Sv. Andrej Kretski (ok. 650 - ok. 740) je bil doma iz Damaska, a je postal menih v Jeruzalemu in škof na Kreti. Udeleževal se je koncilskih debat v zvezi z monoteletizmom. Je avtor več homilij in himen. Znamenite so njegove homilije o Križu.

Kateheza je bila na sporedu 13. septembra 2025  ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Jan Dominik Bogataj OFM, ki je letos doktoriral v Rimu s tezo o sv. Andreju Kretskem.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.

Preberi več

Sv. Avguštin (356 - 430) je bil naš prvi oče v tej seriji prav s tem delom, ki se ga spet lotevamo. Svojim Hiponcem je namreč razlagal Prvo Janezovo pismo. In vseh deset govorov so zapisali, nakar jih je pregledal in so izšli kot knjiga, ki jo še danes radi beremo, tudi v slovenskem prevodu salezijanca Mirana Sajovica, ki je izšel pri Celjski Mohorjevi družbi (na tej spletni strani je tudi opis knjige, ki še ni razprodana). Danes bomo v katehezi prisluhnili odlomku, kjer razmišlja o tem, kaj je popolna ljubezen, ob koncu pa slišali najznamenitejši citat iz tega dela.

Kateheza je bila na sporedu 9. avgusta 2025  ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.

Preberi več

Egerija (4. stol.), plemenita gospa iz Hispanije, se je v letih 381-384 odpravila na romanje v Sveto deželo in ga podrobno popisala. Zapisi niso zanimivi samo za jezikoslovce in geografe, ampak tudi za cerkvene zgodovinarje in liturgiste, saj nam posreduje opis obredov na svetih krajih. V času, ko je bilo romanje privilegij redkih, je tako ta spis pomagal mnogim, da so vsaj malo doživeli lepoto in svetost svetih krajev.

Slovenski prevod je izšel pri Celjski Mohorjevi družbi (s klikom na knjigo zveste še kaj več o njej).

Kateheza je bila na sporedu 12. julija 2025  ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Jan Dominik Bogataj OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.

Preberi več

Sv. Anton Padovanski (ok. 1195--1231), eden prvih vidnejših sledilcev sv. Frančiška Asiškega, ki je njegovi karizmi dodal še kanček ponižne učenosti. Poleg Prazničnih in Svetniških imamo ohranjene njegove Nedeljske govore. V katehezi smo prebrali odlomek, ki razlaga jutrišnji evangelij.

Kateheza je bila na sporedu 14. junija 2025 - dan po njegovem godu - ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo pri katehezi prebranega odlomka v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.

--- ~~~ ---

Preberi več