120. oddaja: Veselimo se velikonočne sveče

svečaExsultetet, hvalnico sveči ali velikonočno naznanilo (praeconium paschale), besedilo, ki ga samo enkrat na leto poslušamo na samem začetku velikonočne vigilije, smo vzeli pod drobnogled za tokratno katehezo. Nastalo naj bi med letoma 400 in 600 in se je vedno malo spreminjalo, nazadnje v prenovi bogoslužja po drugem vatikanskem koncilu.

Na desni sliki vidimo razvit Exsultet-zvitek, kjer so ilustracije obrnjene v drugo smer kot teče besedilo z notami, ker je bralec odvijal zvitek čez ambon in so lahko navzoči ne le slišali, ampak tudi "videli" vsebino hvalnice. Zato smo včasih pospremili petje s projekcijo fotografij na platnu, nekaterih tudi vzetih iz reprodukcij zvitkov.

Kateheza, v kateri smo prisluhnili Hvalnici sveči v njenem celotnem besedilu in njeni razlagi, je bila na sporedu 20. aprila 2024 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je besedilo Hvalnice sveči (slovensko in vzporedno izvirno latinsko) v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.

- ~ - ~ -

 

Exsultet

Praeconium Paschale – Velikonočno naznanilo

Hvalnica sveči – Laus cerei

 

Veseli se zdaj, nebeška množica angelov,

veselite se božji služabniki:

in ob zmagi tako velikega Kralja naj zadonijo mogočni glasovi.

Exsúltet iam angélica turba cælórum:

exsúltent divína mystéria:

et pro tanti Regis victória tuba ínsonet salutáris.

Veseli se tudi vsa zemlja, ožarjena s takim sijajem,

in razsvetljena od bleska večnega Kralja naj začuti,

da je tema z vesoljnega sveta pregnana.

Gáudeat et tellus, tantis irradiáta fulgóribus:

et ætérni Regis splendóre illustráta,

totíus orbis se séntiat amisísse calíginem.

Veseli se tudi, mati Cerkev,

okrašena s sijajem tako svetle luči,

in to svetišče naj odmeva od veselega vzklikanja množic.

Lætétur et mater Ecclésia,

tanti lúminis adornáta fulgóribus:

et magnis populórum vócibus hæc aula resúltet.

Zatorej tudi vi, predragi bratje,

zbrani v tako čudoviti svetlobi svete luči,

skupaj z mano prosite usmiljenega vsemogočnega Boga.

Naj On, ki me je brez mojih zaslug

poklical v svojo sveto službo,

name razlije svojo luč

in mi pomaga peti hvalnico Kristusovi luči.

Quaprópter astántes vos, fratres caríssimi,

ad tam miram huius sancti lúminis claritátem,

una mecum, quæso, Dei omnipoténtis misericórdiam invocáte.

Ut, qui me non meis méritis

intra Levitárum númerum dignátus est aggregáre,

lúminis sui claritátem infúndens,

cérei huius laudem implére perfíciat.

V/ Gospod z vami

R/ In s tvojim duhom.

V/ Kvišku srca.

R/ Imamo jih pri Gospodu.

V/ Zahvalimo se Gospodu, našemu Bogu.

R/ Spodobi se in pravično je.

V/ Dóminus vobíscum.

R/ Et cum spíritu tuo.

V/ Sursum corda.

R/ Habémus ad Dóminum.

V/ Grátias agámus Dómino Deo nostro.

R/ Dignum et iustum est.

Res se spodobi in je pravično,

da nevidnemu Bogu, vsemogočnemu Očetu,

in njegovemu edinorojenemu Sinu,

našemu Gospodu Jezusu Kristusu,

iz vse moči srca in duše in na ves glas pojemo slavo.

Vere dignum et iustum est,

invisíbilem Deum Patrem omnipoténtem

Filiúmque eius unigénitum,

Dóminum nostrum Iesum Christum,

toto cordis ac mentis afféctu et vocis ministério personáre.

On je namreč za nas večnemu Očetu Adamov dolg poplačal

in z drago krvjo izbrisal zadolžnico prastare krivde.

Slavimo namreč velikonočne praznike,

ko je zaklano tisto pravo Jagnje,

ki so z njegovo krvjo posvečeni domovi vernikov.

Qui pro nobis ætérno Patri Adæ débitum solvit,

et véteris piáculi cautiónem pio cruóre detérsit.

Hæc sunt enim festa paschália,

in quibus verus ille Agnus occíditur,

cuius sánguine postes fidélium consecrántur.

To je noč,

ko si naše očete, Izraelove sinove,

nekdaj iz Egipta izpeljal

in jim skozi Rdeče morje dal iti kakor po suhi poti.

Hæc nox est,

in qua primum patres nostros, fílios Israel

edúctos de Ægypto,

Mare Rubrum sicco vestígio transíre fecísti.

To je torej noč,

ki je s svetlobo ognjenega stebra pregnala temo grehov.

Hæc ígitur nox est,

quæ peccatórum ténebras colúmnæ illuminatióne purgávit.

To je noč,

ki nocoj po vesoljnem svetu

rešuje teme greha in hudobije sveta tiste,

ki verujejo v Kristusa,

jih posvečuje v Očetovi ljubezni

in jih združuje v občestvo svetih.

Hæc nox est,

quæ hódie per univérsum mundum

in Christo credéntes,

a vítiis sæculi et calígine peccatórum segregátos,

reddit grátiæ,

sóciat sanctitáti.

To je noč,

v kateri je Kristus zdrobil verige smrti

in kot zmagovalec vstal od mrtvih.

Zakaj nič bi nam ne koristilo, da smo se rodili,

ko bi ne imeli sreče, da smo odrešeni.

Hæc nox est,

in qua, destrúctis vínculis mortis,

Christus ab ínferis victor ascéndit.

Nihil enim nobis nasci prófuit,

nisi rédimi profuísset.

O kako čudovito nas v svojem usmiljenju ceniš!

O kako nedoumljiva je tvoja ljubezen:

da rešiš sužnja, si daroval Sina.

O mira circa nos tuæ pietátis dignátio!

O inæstimábilis diléctio caritátis:

ut servum redímeres, Fílium tradidísti!

O zares, Adamov greh je bil potreben,

da je bil izbrisan s Kristusovo smrtjo.

O srečna krivda, ki je bila vredna

imeti takega in tako velikega Odrešenika.

O certe necessárium Adæ peccátum,

quod Christi morte delétum est!

O felix culpa,

quæ talem ac tantum méruit habére Redemptórem!

O res presrečna noč,

ki je bila edina vredna vedeti za čas in uro,

ko je Kristus vstal od mrtvih.

O vere beáta nox,

quæ sola méruit scire tempus et horam,

in qua Christus ab ínferis resurréxit!

To je noč, o kateri je pisano:

noč bo svetla kakor dan,

noč bo razsvetljevala moje veselje.

Hæc nox est, de qua scriptum est:

Et nox sicut dies illuminábitur:

et nox illuminátio mea in delíciis meis.

Ta sveta velika noč preganja zlobo, izmiva krivdo,

vrača grešnim nedolžnost in žalostnim veselje,

preganja sovraštvo, prinaša slogo in uklanja vladarstva.

Huius ígitur sanctificátio noctis fugat scélera, culpas lavat:

et reddit innocéntiam lapsis et mæstis lætítiam.

Fugat ódia, concórdiam parat et curvat impéria.

V tej milostni noči torej sprejmi, sveti Oče,

to večerno daritev, ki ti jo sveta Cerkev daruje

po rokah svojih služabnikov v slovesnem prinašanju sveče,

ki je delo marljivih čebel

in znamenje nove luči.

In huius ígitur noctis grátia, súscipe, sancte Pater,

laudis huius sacrifícium vespertínum,

quod tibi in hac cérei oblatióne solémni,

per ministrórum manus

de opéribus apum, sacrosáncta reddit Ecclésia.

Zdaj razumemo hvalnico velikonočne sveče,

ki jo Bogu v čast použiva svetli plamen.

Čeprav smo ga s prižiganjem med vse razdelili,

se vendar s tem sam ni zmanjšal.

Hrani ga raztopljeni vosek,

ki nam ga je za to dragoceno svečo

dala marljiva čebela.

Sed iam colúmnæ huius præcónia nóvimus,

quam in honórem Dei rútilans ignis accéndit.

Qui, lícet sit divísus in partes,

mutuáti tamen lúminis detrimenta non novit.

Alitur enim liquántibus ceris,

quas in substántiam pretiósæ huius lámpadis

apis mater edúxit.

O zares presrečna noč,

v kateri se zemlja druži z nebesi in človek z Bogom.

O vere beáta nox,

in qua terrénis cæléstia, humánis divína iungúntur!

Prosimo te torej Gospod,

naj ta sveča, posvečena tebi,

to noč razsvetljuje brez pojemanja,

naj ti bo prijetna

in se prelije v nebeško svetlobo.

 

Orámus ergo te, Dómine,

ut céreus iste in honórem tui nóminis consecrátus,

ad noctis huius calíginem destruéndam,

indefíciens persevéret.

Et in odórem suavitátis accéptus,

supérnis lumináribus misceátur.

Njene pramene naj najde zvezda danica.

tista danica pravim, ki nikoli ne zaide,

Kristus tvoj Sin, ki se je vrnil od mrtvih,

jasno zasvetil človeškemu rodu

in živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Flammas eius lúcifer matutínus invéniat:

ille, inquam, lúcifer, qui nescit occásum.

Christus Fílius tuus,

qui, regréssus ab ínferis, humáno géneri serénus illúxit,

et vivit et regnat in sæcula sæculórum. Amen.

 

119. oddaja: Ciril Jeruzalemski pripravlja katehumene na krst

Ciril JeruzalemskiSv. Ciril Jeruzalemski (ok. 313 - 386) je bil škof v Eliji Kapitolini, ki ji je prav on pomagal, da je spet postala Jeruzalem, sveto mesto. Na mestih, kjer so se dobrih 300 let prej odvili osrednji dogodki našega odrešenja, je uvajal katehumene v vero in jih pripravljal na krst. Njegove ohranjene krstne in pokrstne (mistagoške) Kateheze nam omogočajo vpogled v življenje kristjanov kmalu po tem, ko je krščanstvo dobilo svobodo. Tudi nam lahko pomagajo, da poglobimo razumevanje svojega krsta. Leta 2023 je pri založbi KUD Logos izšel prevod njegovih Krstnih in mistagoških katehez.

Kateheza, v kateri smo prisluhnili odlomkom iz njegove trinajste krstne kateheze, je bila na sporedu 9. marca 2024 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je p. Benjamin Bevc DJ, prevajalec in pisec spremne besede omenjenega prevoda.

Na tej povezavi je obravnavano besedilo Cirilove kateheze v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.

 

~ - ~ - ~

Preberi več

118. oddaja: Kaj nam narekuje spokorni Gregorij iz Nareka

Gregorij NareškiSv. Gregorij iz Nareka, Armenec iz časa okrog leta 1000, je najslavnejši armenski svetnik in učitelj duhovnega življenja. Ko je njegov oče zgodaj ovdovel, je šel s tremi sinovi v samostan, kjer je bil mali Gregor deležen odlične izobrazbe s strani materinega brata. Postal je učitelj v samostanu Narek blizu jezera Van (danes v JV Turčiji). Njegova Knjiga Žalostink je postala poleg Svetega pisma najpomembnejša knjiga za Armence vse do današnjih dni.
Leta 2015 (ob stoletnici armenskega genocida) ga je papež Frančišek razglasil za cerkvenega učitelja. Goduje 27. februarja.

Kateheza, v kateri smo premolili nekaj njegovih spokornih molitev in se tako uvajali v post, je bila na sporedu 10. februarja 2024 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi so Gregorijeve molitve v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.

Preberi več

117. oddaja: Antonove apoftegme nas učijo o puščavi

AntonAnton, imenovan Veliki oziroma pri nas znan kot sv. Anton Puščavnik,  naj bi po izročilu živel več kot sto let, od 250/51 do 356. Rojen je bil v koptski vasi, v krščanski družini. Z osemnajstimi ali dvajsetimi leti je izgubil starše, zato je moral on skrbeti za sestro, vendar je kmalu zaslišal Gospodov klic: prevzet od Jezusovih besed mladeniču »Pojdi, prodaj kar imaš in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj!« (Mt 19,21) je začel živeti vedno bolj odmaknjeno življenje molitve in pokore, najprej v svoji hiši, nato pa je sestro izročil v varstvo vernim devicam (prim. sv. Atanazij, Antonovo življenje 3,1) in se po zgledu nekega starca umaknil v samoto v bližino vasi, nato v zapuščeno, na pol podrto trdnjavo na gori Pispir ob Nilu, kjer je živel do svojega petintridesetega leta.

V abecedni zbirki izrekov svetih puščavnikov je zaradi črke A in zaradi pomembnosti na prvem mestu. Njegovi izreki in anekdote so se kot dragoceni vzgojni biseri predajali iz roda v rod. Tudi v današnjih digitalnih puščavah nam lahko ponudijo bogat pouk, če se jih le lotimo razbirati na ustrezen način.

Kateheza, v kateri smo prebirali Antonove apoftegme, je bila na sporedu 13. januarja 2024 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi so Antonove apoftegme, še malo več kot v katehezi.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.

~ - ~ - ~

Preberi več

115. in 116. oddaja: Petovionec bere Janezova pisma sedmim Cerkvam v Razodetju

ViktorinSv. Viktorin Ptujski (+ 303), prvi latinski ekseget in prvi literarni ustvarjalec z današnjega slovenskega ozemlja, nam je zapustil samo Razlago Razodetja in iz nje v teh dveh katehezah prebiramo njegovo razlago sedmih pisem sedmim maloazijskih Cerkvam iz knjige Razodetja. Kaj lahko besedilo s konca prvega stoletja in njegova razlaga s konca tretjega stoletja pove Cerkvi v 21. stoletju. Kateri problemi ostajajo enaki in katere je treba hermenevtično predelati, da nam dajo smisel in pomen danes?

Katehezi, v kateri smo prebrali Viktorinove razlage pisem, sta bili na sporedu, prva 11. novembra 2023 in druga 9. decembra ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil ju je br. Miran Špelič OFM.

Na tej povezavi je svetopisemsko besedilo iz knjige Razodetja na biblija.net.

Na tej povezavi je Viktorinova razlaga teh pisem.

Na tej povezavi bo mogoče prenesti zvočni posnetek prve kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Na tej povezavi bo mogoče prenesti zvočni posnetek druge kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa boste lahko neposredno poslušali prvo katehezo

in tukaj drugo katehezo.

Preberi več