Juhuhu, počitnice so tu! A ni samo juhuhu, za mnoge starše so počitnice v resnici stres, saj morajo posrkbeti za svoje najmaljše, ritem v družini se spremeni. Zato smo se z gosti spraševali, kako lepo preživeti počitnice, kam na oddih pa smo povprašali tud radijske sodelavce. Vsak je predstavil svoj način, zato smo spoznali čare kampiranja, motorističnih poti, potovanja z nahrtbtnikom ... In si zaželeli srečno pot :)

Tokratnega zapisa o Nočnem soncu ne morem napisati z neko distanco, ker se me je preveč dotaknilo. Še danes sem »zadeta« od ljudi, ki niso več »zadeti«. Tokrat sva z Markom odšla na teren, oddaja pa je nastajalo v Škocjanu na Dolenjskem, kjer živi skupnost Cenacolo. Prišla sva, ko so delali na vrtu, v hlevu, kuhinji - tam, kjer pač morajo. Skupaj smo sedli za večerjo, pred njo molili v italijanščini, ki je uradni jezik vseh skupnosti, v miru pojedli odlične špagete in potem so fantje odšli molit rožni venec. Mi smo se pripravljali za neposredni prenos in se izpred hiše v zadnjih minutah preselili v notranjost, saj je prišla nevihta.

Bogu hvala ni bilo toče, saj bi lahko v trenutku uničila trdo prigaran pridelek, ki je zanje bistven. Živijo od Božje previdnosti, povesta Petar in Anže, ki sta naju sprejela. In če ni soli, je hrana pač nezačinjena. A Bog je milosten, ugotavljajo in poskrbi, da imajo vedno ravno prav vsega za vse. Nikoli ne gredo v trgovino, živijo do tega, kar pridelajo in dobijo. Bog ima prostor med njimi, saj fantom pozornosti ne kradejo ne televizija, radio, internet, časopisi …. Vse tisto, brez česar se nam zdi, da mi ne morem več živeti, oni smisel poznajo.

Skupnosti so mednarodne

V slovenski skupnosti je trenutno 23 fantov. V Nočnem soncu so bili naši sogovorniki Boštjan, ki je bil odvisen od alkohola, Ljuboša so zasvojile igre na srečo, Anžeta, Lukaša in Petra pa trde droge. So mednarodna družba, prihajajo iz Slovenije, Poljske, Češke, Bolgarije, Italije, Hrvaške. V tej hiši fantje začenjajo novo pot, brez odvisnosti. Teh je cela paleta in vsak nosi svojo zgodbo, ki je pripeljala človeka do dna in ga na koncu dvignila k svojemu bistvu. Delo, molitev, iskrenost, prijateljstvo so vrednote, na katerih temelji življenje skupnosti, ki jih je ustanovila s. Elvira. To so mednarodne skupnosti, ki živijo po vsem svetu, največ jih je v sosednji Hrvaški, med najbolj obiskanimi in znanimi pa je hiša v Bosni v Medjugorju.

Dan v skupnosti Cenacolo

Fantje vsak dan vstajajo ob šestih zjutraj, potem se srečajo v kapelici. Njihov dan je prežet z molitvijo, saj jim ta kaže pravo pot. Berejo Sveto pismo, Božjo besedo, ki je njihovo vodilo za dan, ki se rojeva. Vsak med njimi pove, kaj ob tem doživlja, to je čas za opravičevanje in načrtovanje. Delovni dan se začne po zajtrku. Vsak odgovorno opravlja svoje delo. Boštjan skupaj s prijateljem čisti hišo, to počne dvakrat na dan. Anže je odgovoren za traktor, ki so mu ga fantje zaupali, Lukaš dela na vrtu in pove, kaj je treba narediti, posaditi, opraviti, skrbi za gozd in za drva, saj z njimi tudi kuhajo. Ljuboš pripravlja jedilnike, Petar razporeja usklajuje delo med vsemi.

V nočnem soncu smo tokrat spregovorili o nasilju. Na vprašanja poslušalk in poslušalcev je odgovarjala strokovna vodja in svetovalka na području nasilja Klavidija Aničič iz Društva za nenasilno komunikacijo. Kakšno vlogo ima pri reševanju nasilja Policija je povedal Drago Meleganija, kako rešujejo medvrstniško nasilje v šoli in kako ga prepoznajo pri otrocih, smo vprašali psihologinjo Jelko Berce. Marjana Debevec je predstavila uspešen mednarodni projekt Gen Rosa Močni brez nasilja in pripravila pogovor s Katarino Nzobandora, direktorico zavoda Živim, ki se bori za pravice nerojenih otrok.

Kaj delamo z močjo?

Številčen odziv poslušalk in poslušalcev je pokazal, da je nasilje v naši družbi zelo prisotno, veliko pa je možnosti, da se žrtve rešijo in si poiščejo pomoč. Društvo za nenasilno komunikacijo ima številko 01 43 44 822. „Pri odnosih med ljudmi je pomembno, da se zavedamo, kaj delamo s svojo močjo. Naučiti se moramo, kako uporabljati moč na primeren način. To moramo ločiti od zlorabe moči - to je nekaj, kar se naša družba še lahko nauči,“ je spodbudila Klavdija Aničič, ki je odgovarjala na vprašanja.

Nasilje v družini

Predstavnik za odnose z javnostmi za področje kriminalite Policije Drago Menegalija, je poudaril, da nasilje v družini zagotovo spada med situacije, ki najbolj prizadenejo ljudi. Dogaja se doma, kjer bi morali biti tradicionalno varni in ljubljeni, povzročajo ga ljudje, ki bi jih morali varovati in jih imeti radi. Proces nasilja ima pri vsaki družini drugačno intenziteto, obliko, vrsto, značilnosti, posebnosti, pa tudi krajevne in časovne okoliščine. Nasilje v družini lahko prijavite policiji, na št. 113, na policijskih postajah, preko anonimne e- prijave (http://www2.gov.si/e-uprava/prijavadn.nsf), seveda pa se lahko obrnete tudi na nevladne organizacije, centre za socialno delo ipd.

Medvrstniško nasilje

Kako rešujejo medvrstniško nasilje, pa je povedala šolska pishologinja Jelka Berce. Med dečki so pogostejši fizično nasilje, ustrahovanje, grožnje, pri dekletih pa je pogosteje prisotno psihično nasilje – zmerljivke, zbadljivke, grožnje, skratka – besedno obračunavanja. Pri dekletih je v zadnjem času v porastu tako imenovana socialna izolacija – gre za to, da skupina deklet določi in izloči eno izmed sošolk – jo socialno izolirajo, ignorirajo, se ne pogovarjajo z njo, preprečujejo stike tudi drugim v razredu. To je zelo huda oblika trpinčenja. „Šole veliko časa, predvsem v okviru razrednih ur, posvečamo ozaveščanju otrok o škodljivosti nasilja – tako s strani staršev kot tudi vrstnikov. Učimo jih mirnega reševanja sporov. Pomagamo jim s tehniko mediacije – s pogovorom, v katerem lahko vsak udeleženi pove svojo plat, svoje videnje situacije. Če to ne zaleže, vključimo tudi starše;“ pravi psihoginja Jelka Berce.

Močni brez nasilja

Vzgojni in preventivni program Močni brez nasilja je v Evropi zelo uspešen, v oddaji ga je predstavila Marjana Debevec. Dotaknil se je več kakor pol milijona mladih. V Braziliji se je letos januarja začela južnoameriška različica. Namen je mlade okrepiti, da nasprotujejo nasilju, oviranju drugih pri delovanju, trpinčenju ter raznovrstnemu zlorabljanju. V središču projekta je muzikal Streetlight, ki ga izvaja mednarodna skupina Gen Rosso, pripoveduje pa zgodbo Charlesa Moatsa iz čikaškega geta. Kljub težavam in sovraštvu je ostal zvest evangeliju. Odločil se je, da ne ne bo uporabljal nasilja in je držal svojo obljubo tudi do žrtvovanja svojega življenja. Projekt sestavljajo moduli v štirih tednih, ki privedejo do končne predstave. Šolarji v njih preučujejo temo nasilja in njegove negativne posledice. Obenem pa se učijo, kako prepoznavati in razvijati lastne talente. Zadnji dan mladi sodelujejo v muzikalu skupaj z Gen Rossom – na odru in v zakulisju.

Glas najšibkejših

Katarina Nzobadora pa je predstavila Zavod Živim, ki deluje na področju ozaveščanja in detabuizacije nerojenega človeškega življenja, umetne prekinitve nosečnosti, post-abortivnega sindroma. Zavod pomaga staršem, ki so že opravili splav in tistim, ki se še odločajo, da bi spoznali, da obstajajo boljše rešitve kot splav in bi se odločili za življenje – pokličete jih lahko na številko 068129585. „Želim biti glas najšibkejških v družbi,“ pravi Katarina Nzobadora in poudraja: „Če mi ne spoštujemo življenja na začetku, ko ima še ves potencial, kako bomo spoštovali starejšega, šibkega, bolnega. Življenje je neskončen božji dar, ni naš pravica, otrok ni del mame, je svoj. Vsi smo dar, vsi smo načrtovani, mislim, da nimam prvice posegati v to stvarstvo.“ Povabila je tudi k ogledu filma Oktobrski otrok – resnična zgodba, ki govori o odpuščanju, ljubezni in upanju deklice, ki jo je mama želela splaviti, a jo je potem dala v posvojitev. Film poleg tematike splava odpira vprašnje odpuščanja.

Nočno sonce je ta petek pod drobnogled postavilo hrano - kakšen je naš odnos do nje, govorili smo o zdravem hujšanju in zdravem prehranjevanju, ki je temelj za to, da obdržimo pravo težo. Povedali smo, kakšno vlogo ima pri tem rekreacija in slišali, kako se prehranjujejo vrhunski športniki.

Svoj način prehranjevanje nam je predstavil gimnastičar Sašo Bertoncelj, ki je povedal, da so pomembne tudi količine: "Jaz se vedno toliko najem, da sem po obroku fit in se takoj po kosilu lahko lotim kakršnekoli rekreacije. Nikoli se ne najem kot kakšen tjulen in potem obležim." In kako spremeniti svoje navade in postavo? "Če spremenimo samo prehrano, ne naredimo nič, če se samo rekreiramo, pa ne spremenimo načina prehranjevanja, tudi ne," pravi Sašo, ki se kmalu odpravlja na velika gimnastična tekomvanja. V oddaji je predsatvil tudi različne možnosti rekreiranja, vse pa lahko poskusite v Gimnastičnem centru Matrici v Škofji Loki, ki ga vodi skupaj  z dekletom in mami, ki je uspešna športna pedagoginja.

Gimnastičar Sašo Bertoncelj je predstavil zanimive načine rekreacije

Krista Jamnik, vodja prehrane na osnovni šoli,  nam je povedala, kako se prehranjujejo otroci v šolah.  Razkrila je tudi nekaj zvijač, kako otroka prelisičiti, da je bolj zdravo: "V šoli jim damo poleg polnozrnatega kruha čokoladni namaz in tako ga otroci pojedo, če bi jim dali še manj masten sir na primer, bi ostalo oboje - sir in kruh," pravi Krista Jamnik in opozarja, da je temeljno tudi to zavedanje, da je najbolj zdrava pijača voda iz pipe: "Vsak kozarec soka pa je pravzparav obrok. Otroci in odrasli imajo zaradi vseh preveč sladkanih pijač pozneje probleme z debelostjo."

Kako srečni smo lahko, ker v Sloveniji pijemo vodo iz pipe, pa je poudarila tudi naša nočna gostja dr. Mojca Gabrijelčič z Inštituta za varovanje zdravja  in opozorila:  "Pomembno je, da pojemo toliko, kot potem dejansko porabimo," je poudarila in predstavila zanimive izsledke različnih razsikav, med drugim tudi te, zakaj se toliko zredimo: "Ko smo hodili po podeželju, so nam mnogi moški rekli, da morajo pojesti vse, kar žena skuha, sicer to vzame kot kritiko."

In kako obdržati primerno težo, kar je težje kot shujšati. Dr. Mojca Gabrijelčič na podlagi intervjujev, ki so jih delali med ljudmi, ki so uspešno shujšali svetuje: "Zajtrk je pomemben obrok, čez dan si moramo razporediti več manjših obrokov, jesti zmerno, piti vodo, se ukvarjati z rekreacijo in redno tehtati. Tako bomo željeno težo obdržali."

Dr. Mojca Gabrijelčič je odgovarjala tudi na vaša vprašanja

Zdrava hrana in gibanje sta zagovotov najboljša obramba pred mnogimi boleznimi sodobnega časa. Naj vam pomlad nakloni veliko volje za nove zmage. Pri tem pa vam je zagotovo lahko v pomoč oddaja - prisluhnite posnetku.

 

 

„Internet v mojem žepu – svet na dlani – varovalka v glavi“

Takšno je letošnje geslo dneva varne rabe interneta, ki ga obeležujemo danes. Brez interneta si ne moremo več zamisliti nakupov, našega dodatnega izobraževanja, doseganja za nas zanimivih informacij, plačevanja računov, načrtovanja potovanj, poslušanja radijskih programov in glasbe, gledanja televizijskih novic in videa, komuniciranja s prijatelji, igranja računalniških iger. Internet je začel spreminjati celo smisel dela, da ne rečemo življenja. Letos v slovenski točki osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI kot osrednjo temo tega dne izpostavljajo varno in odgovorno rabo mobilnih naprav, predvsem pametnih mobilnikov.

Računalnik naj ne bo varuška

V oddaji Nočno sonce smo v petek gostili Ajdo Petek s Safe-si, ki v mesecu februarju pripravlja več dejavnosti. SAFE-SI je točka osveščanja o varni rabi interneta, nudi informacije in nasvete, kako varno in odgovorno uporabljati internet in ostale nove tehnologije. Slišali smo, kje je meja med zmerno uporabo in odvisnostjo, kako otrokom omejiti čas, ki ga preživijo pred računalnikom, katere računalniške igrice so dobre in katere slabe. „Starši ne smemo dovoliti, da je računalnik varuška. Zato je prav, da smo ob otroku in vidimo, kakšne igrice igra, če so zanj primerne. Stari starši pa upoštevajte želje staršev, ki bolj vedo, kaj je za otroka primerno in ne kupujte igric brez posveta,“ je poudarila Ajda Petek in nas opozorila tudi, na kaj naj bomo pozorni pri nakupovanju prek spleta.

Najbolj razširjena socialna omrežja

Facebook ima po svetu skoraj milijardo uporabnikov, od tega jih preko 700 tisoč prihaja iz Slovenije. Povprečni uporabnik preživi na strani 55 minut dnevno in velja za najbolj obiskano stran na svetu. Preden karkoli objavite, desetkrat premislite, opozarja Ajda Petek: „ Ljudje na Facebook napišejo, kako se počutijo in nimajo občutka, da govorijo vsaj tako veliki množici kot je na stadionu. Ne verjamem, da bi si upali na stadionu pred konkretne ljudi in bi isto povedali. In nikoli ne vem, kdo vse si bo to ogledal, na naši strani imate navodila, kako poskrbeti za varnost.“

Ker se vse več družbene aktivnosti odvija na družabnih omrežjih, je ameriška Kongresna knjižnica sprejela odločitev, da bo trajno hranila vse zapise s Twitterja, zato tudi „twitajmo“ po pameti. Ker objav ni mogoče ločiti po državah, bo knjižnica seveda shranjevala vse tvite, vključno s slovenskimi. Dnevno bo shranila kar dobrih 400 milijonov tvitov.

Je telefon pametnejši kot vi?

Slovenska točka varne uporabe interneta SAFE-SI je pripravila facebook aplikacijo v obliki testa. „Tako lahko preverite, ali obvladujete svoj napredni pametni telefon ali je telefon pametnejši od vas in vas lahko spravi v težave,“ opozarja Ajda Petek. Čeprav s kampanjo nagovarjajo predvsem mlade, pa je aplikacija več kot na mestu tudi za vse ostale uporabnike, saj je dejstvo, da Facebooka ne uporabljajo samo najstniki. Trenutno je dobrih 30 odstotkov uporabnikov Facebooka starejših od 35 let.

Kaj se v 20 minutah zgodi na Facebooku?

Mnogi zjutraj namesto jutranjega časopisa pregledajo Facebook. Dogajanje je precej živahno in povprečju se v 20 minuta objavi en milijon povezav, pošlje 1,5 milijona povabil za dogodke, spremeni 1,9 milijona stanj na zidovih uporabnikov, sprejme dva milijona povabil za prijateljstvo, naloži 2,7 milijona fotografij, pošlje 2,7 milijona privatnih sporočil in napiše kar 10,2 milijona komentarjev.

Kaj se v 20 minutah zgodi na Facebooku?

Mnogi zjutraj namesto jutranjega časopisa pregledajo Facebook. Dogajanje je precej živahno in povprečju se v 20 minuta objavi en milijon povezav, pošlje 1,5 milijona povabil za dogodke, spremeni 1,9 milijona stanj na zidovih uporabnikov, sprejme dva milijona povabil za prijateljstvo, naloži 2,7 milijona fotografij, pošlje 2,7 milijona privatnih sporočil in napiše kar 10,2 milijona komentarjev.

Internet v mojem žepu – svet na dlani – varovalka v glavi

Osrednji dogodek ob letošnjem dnevu varne rabe interneta se bo zgodil v prostorih fakultete za varnostne vede v Ljubljani pod naslovom "Internet v mojem žepu - svet na dlani - varovalka v glavi." „Pripravili smo pet oglasov, v katerih se Hipster Bedanc znajde v različnih na zabaven način predstavljenih zadregah s pametnim telefonom, ki pa imajo resne posledice: izgubo punce, prijateljev, zasebnosti, denarja, dostojanstva. Oglejte si jih na naši spletni strani,“ vabi Ajda Petek.

Pomoč tudi prek telefona

Odrasli smo naenkrat vstopili v svet interneta, zato se večkrat znajdemo v zadregi. Več informacij in veliko pomoči najdete na spletni strani SAFE-SI, lahko pa tudi pokličete TOM telefon, ki kot svetovalna linija za mlade in starše sodeluje v Centru za varnejši internet. Z današnjim dnem razširjajo svojo ponudbo pomoči s TOM klepetalnico, kjer bodo otroci in mladi lahko nasvete in pomoč dobili prek komunikacijske poti, ki jim je najbližje, prek spletnega klepeta. Klepet bo v poskusnem obdobju deloval dve uri tedensko na spletni povezavi http://www.e-tom.si/, kjer bosta objavljena tudi dan in ura svetovanja.

Varni rabi interneta smo posvetili oddajo Nočno sonce, prisluhnite posnetku, da se boste na internetu počutili bolj varne.