13. november - Dokaz, da počno alpinisti še kaj drugega, kot pa osvajajo nekoristni svet, je Godba vertikale. Edini alpinistični bend (nepreverjeno, a zelo verjetno), kjer so vsi trije člani aktivni alpinisti, hkrati pa so bili (ali so) pol - oz. kar profesionalni glasbeniki. Morda širši javnosti izstopa Urban Golob, ker je igral s Kreslinom in Malimi bogovi, a tudi Tomaž Žganjar in Boris Kofol sta nastopala že na marsikaterem odru.

Njihova glasba? Nevsiljiva, prijetne intšrumentalne skladbe (na plošči Prečenje  jih je 12), je mogoče poslušati dolgo in se jih ne naveličaš. Kot podlago, zvočno kuliso ali kakorkoli že tak način poslušanja imenujemo, so pesmi prijazne spremljevalke v avtu, ob delu, sanjarjenju ali resnih načrtih pred novimi podvigi. Vsekakor ne "mainstreamovski" izdelek. In zato zanimiv.

Ploščo sta prišla v Doživetja predstavit Tomaž in Urban, Boris se je opravičil.

Zanimiva je tudi knjižica, ki spremlja Prečenja. 12 skladb in 12 besedil. Ob drugi, z naslovom "Je nkt bva plnina" so glasbeniki zapisali: "Planina tiho hira in umre, kot nemi pričevalci ostajajo razjedeni macesnovi tramovi in kupi kamnitih temeljev. V modernem času, polnem tehnike in raznoterih civilizacijskih pridobitev, nas v planini vse redkeje pozdravi zvončkljanje krav, sirarna in prijazna majerca. Svet se zarašča naokrog. Žival se ne pase, pastirji ne gonijo več. Le objestni mogotci premagujejo naravo z vdrtjem novih cesta za kičasto industrijsko lepoto.

Song in zgodba sodita v bohinjski konec, tja pod Debeli vrh; v ušesih oddaljen zvonček zablodele krave, v ustih priokus gorskega vetra, na koži občutek ostre gorske trave in v glavi preprosta melodija, pesem o starih, dobrih časih... Glasbeno gorska nostalgija."