9. februar 2018 – Oddajo smo začeli z alpinizmom. Po izboru Planinske zveze Slovenije je naj alpinist leta 2017 postal Aleš Česen (Alpski gorniški klub). Lani je plezal na odpravah v Kanadi, Indiji, ZDA in Maroku, njegov največji dosežek pa je bil vzpon po zahtevni prvenstveni smeri Vse ali nič na himalajski šesttisočak Arjuna. O tem, kaj mu priznanje pomeni, je za našo oddajo povedal: "To je težko vprašanje. Zagotovo v Sloveniji (čeprav je na zemljevidu zelo majhna, v alpinizmu pa je čisto nekaj drugega) to priznanje prejeti ni majhna stvar. Na priznanja na splošno pa ne gledam z močnimi emocijami. Veliko bolj domače se počutim v hribih. Načrti so še malo v zraku. S kolegi letos poleti načrtujem vzpone v Pakistanu, naprej pa večjih načrtov še ni. So pa z enimi in istimi ljudmi vedno mali načrtki v Sloveniji, v Alpah, kar pa je konec koncev še bolj pomembno, ker se tukaj največ časa zadržujemo."

Marko Prezelj, Urban Novak, Aleš Česen in Žiga Oražem z načelnikom Komisije za alpinizem PZS Miho Habjanom in predsednikom PZS Bojanom Rotovnikom (foto Irena Mušič Habjan)

Najuspešnejša alpinistka preteklega leta je Anastasija Davidova (AO PD Ljubljana-Matica), ki je sezono vsestranskega plezanja kronala z uspešno odpravo v Kirgiziji, kjer je z Ivo Božić opravila prvo žensko prosto ponovitev slavne smeri Perestroika crack.
Za življenjsko delo v alpinizmu so se poklonili Radu Kočevarju in Francetu Zupanu, Anastasija Davidova je postala najuspešnejša alpinistka. Nives Meroi in Romanu Benetu so podelili zlati častni znak PZS. Najuspešnejši športnoplezalni par ostajata Janja Garnbret in Domen Škofic, najuspešnejši ledni plezalec Janez Svoljšak in turni smučar Nejc Kuhar.

Kriterije za izbor za naj alpinista je za Doživetja narave načelnik komisije za alpinizem Miha Habjan takole komentiral: "Izbor vsekakor ni enostaven. Je pa na komisiji že vpeljan način, kako ta izbor opravimo. V kategoriji naj alpinisti (najperspektivnejši alpinist, naj alpinistka in naj alpinist leta) izberemo ekipo izkušenih alpinistov, ki jim predstavimo seznam vzponov posameznikov. Na koncu se prešteje glasove in je to absolutna stvar. Pri dekletih je bilo letos mogoče malo več konkurence, pri fantih niti ne, pri perspektivnih tudi ne."

Natalija Gros in avtor oddaje

V drugem delu oddaje pa smo pred mikrofonom gostili nekdanjo uspešno športno plezalko Natalijo Gros. Natalija je bila življenjska sopotnica režiserja Jureta Breceljnika, katerega film Zadnji ledeni lovci začenja pot po slovenskih kinematografih. O tem, kaj je Jureta zanimalo v filmu, fotografiji, je Natalija Gros povedala: "Jure je svoja študentska leta posvetil analogni fotografiji. Študiral je v Pragi. Že skozi fotografijo je iskal presežke, nekaj, kar še ni bilo povedano skozi fotografijo. Ko ga je ta nehala zanimati, se je preusmeril v snemanje gibljive slike, kjer je iskal predvsem neukrotljivost narave, njeno divjost, ki je seveda zelo lepa. Hkrati je iskal protagoniste, skozi katere lahko pove njihovo osebno zgodbo. Vedno so ga zanimali posebni značaji, ki bi jih lahko predstavil na filmskem platnu."

Film Zadnji ledeni lovci je na 12. festivalu gorniškega filma prejel glavno nagrado. V Zadnjih ledenih lovcih spoznamo Grenlandijo in njene prebivalce, izginjajočo kulturo Inuitov, z zornega kota katerih je predstavljena zgodba.

Natalija Gros: "Mislim, da je to njegov najboljši dokumentarni film, ki je tudi seveda celovečerni. Žal ga ni uspel dočakati. Mislim, da če bi bil še z nami, bi lahko po tem filmu res razprl krila in poletel še višje. Ta film je boljši od vseh drugih njegovih predvsem zato, ker je tako kompleksen. Predstavlja še dodatno dimenzijo z antropološko komponento. Je povedala Natalija Gros"

Oddajo smo sklenili z zanimivim zapisom iz prve številke najstarejše slovenske revije, ki je začela izhajati 8. februarja 1895. Takrat so v Planinskem vestniku pisali o obleki in opravi planincev.

PRISLUHNI CELOTNI ODDAJI: