10. 12. 2017, Ekshumacija Romov v Iški
By mojazgodba on Dec 12, 2017 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Komisija vlade republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je pripravila tiskovno konferenco na kateri je predstavila raziskavo morišča in grobišča Romov v Iški. Po dosedanjih podatkih so v kanjonu Iške 17. maja 1942 partizani pobili župana Janeza Markuna, trgovca Valentina Jenka in pa 43 Romov. Po večkratnem sondiranju so arheologi letos odkrili grobove in Komisija je naročila izkop. Pri izkopu posmrtnih ostankov pa so našli 53 umorjenih, moške ženske, nosečnico tik pred porodom, starce in kar 25 otrok.
Na konferenci so sodelovali predsednik Komisije dr. Jože Dežman, kriminalist Pavel Jamnik, arheolog Uroš Košir, vodja topografije in član komisije dr. Mitja Ferenc in pa v imenu Romov Zvonko Golobič.
Novinarsko konferenco smo posneli in jo predvajali v oddaji Moja zgodba. Prisluhnete ji lahko tukaj:
Poročilo:
17. maja 1942 so partizani na tako imenovanem Benkovem travniku v Iški postrelili večjo skupino Romov. Šlo naj bi za družine iz Vrbljen in Podpeči. Po podatkih takratnega ižanskega župnika Janeza Klemenčiča naj bi pod streli končalo skupaj 43 Romov - moški, ženske in otroci. V skupni grob so jih pokopali domačini, ki so morali prisostvovati poboju. Med žrtvami naj bi bila po pripovedovanju tudi družina Jožeta Hudoroviča z nosečo ženo Julo.
Foto: U. Košir, Avgusta d.o.o
Po neuspešnem sondiranju leta 2015, je 3. 10. 2017 arheologom idrijskega podjetja Avgusta d.o.o. s sistematičnim izkopom testnih jarkov uspelo potrditi obstoj grobišča in locirati mesto posmrtnih ostankov. Glede na rezultate sondiranja sta se predvidevali dve večji grobni jami in ne le ena, kot se navaja v pisnih virih. Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je odredila ekshumacijo posmrtnih ostankov. Izkop je bil izveden med 9. in 20. novembrom.
Foto: U. Košir, Avgusta d.o.o
Dela je izvajala ekipa arheologov in antropologinje družbe Avgusta d.o.o., pod vodstvom dr. Uroša Koširja in mag. Draška Josipoviča, antropološko analizo je opravila fizična antropologinja dr. Petra Leben Seljak. Namesto dveh predvidenih grobnih jam je bilo odkritih 7 grobov - 3 enojni, 2 dvojna in 2 množična groba. Kljub množičnima grobovoma in prepletenosti posmrtnih ostankov, so bile žrtve individualizirane in zatorej postopoma (posamezno) ekshumirane iz grobov. Skupno so bili odkriti posmrtni ostanki 53 oseb, vštevši nerojenega otroka. Manjši množični grob je vseboval posmrtne ostanke 12 oseb, v večjem pa je bilo odkritih 34 skeletov. 26 oseb je bilo starih nad 20 let, od tega 14 moških in 12 žensk, med njimi tudi nosečnica v zadnjem ali predzadnjem mesecu nosečnosti. Dvoji posmrtni ostanki so pripadali mladostnikoma, starima med 15 in 17 let, domnevno moškemu in ženski. 25 je bilo otrok, mlajših od 14 let. V enem izmed dvojnih grobov je bil pokopan štiriletni otrok, v množičnih grobovih pa je bil 1 otrok star eno leto, 8 otrok starih med dvema in šestimi leti, 14 pa med sedmimi in trinajstimi leti. Na nekaterih lobanjah žrtev so bile opazne strelne rane.
Foto: U. Košir, Avgusta d.o.o "Čez posmrtne ostanke odvržena emajlirana posoda in dežnik."
Med posmrtnimi ostanki so bili odkriti številni predmeti žrtev, večinoma deli oblačil kot so spone hlač in pasov ter gumbi. Dosti je bilo osebnih predmetov, kot so svetinjice, rožni venci, denarnice, glavniki, ogledalca, v manjšem množičnem grobu in v enem izmed dvojnih grobov pa so bili čez posmrtne ostanke odvrženi različni večji predmeti kot so emajlirane posode, dežnika in usnjeni torbici. V eni izmed odkritih usnjenih torbic sta bila najdena brusna kamna za nože in rezervni deli dežnikov, namenjeni njihovemu popravilu. V manjšem množičnem grobu sta bila čez posmrtne ostanke odvržena tudi dva psa.
Foto: U. Košir, Avgusta d.o.o "Prstan"
Po ekshumaciji so bili shranjeni vzorci za morebitne DNK raziskave. V neposredni bližini grobišča je bilo izvedeno še dodatno sondiranje, v kolikor bi se še kje nahajali posamezni grobovi, ki pa niso bili odkriti. 28. novembra so bili na Gornjem Igu izkopani še posmrtni ostanki Rominje, ki je pobegnila z morišča v Iški ter bila ujeta in umorjena na Gornjem Igu.
In še nekaj o storilcih oziroma poveljnikih, ki so pomor pripravili:
17. maja 1942 je v Iški morila 1. četa 1. (Šercerjevega) bataljona Notranjskega odreda.
Poveljnik bataljona Tone Vidmar - Luka Suhadolc, politkomisar bataljona Mirko Novak - Fric, poveljnik čete Alojz Popek - Milan Vandek, politkomisar čete Alojz Kusold - Vasilij.
Tone Vidmar (1917) z Verda. Po končani osnovni šoli je bil gozdarski delavec na Verdu, nato je služil pri različnih gospodarjih v Podkorenu (1936), Ratečah pri Kranj. Gori in drugod. Nov. 1937 je poskusil priti v Španijo, da bi se pridružil borcem mednarodnih brigad, a so ga Italijani zadržali, zaprli, po 15-ih dneh pa predali Avstrijcem, ki so ga nato izročili jsl oblastem. 1938-40 je služil voj. rok v Gerovem. Ko se je 1940 vrnil na Verd, bi moral na vojaške vaje, ker pa se je na Vrhniki spopadel z nekim jsl častnikom, je bil najprej priprt v Lj., nato pa zaprt v Zagrebu, od koder je apr. 1941 pobegnil.
Takoj se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje in 10. avg. 1941 odšel v partizane. Do 15. jan. 1942 je bil mitraljezec v Borovniški četi, nato mitraljezec, desetar, vodnik ali komandir čete v Šercerjevem bataljonu. 27. apr. 1942 je postal komandant I. (Šercerjevega) bat. Notranj. odreda, 12. jul. 1942 IV. bat. Krimskega odreda, 6. okt. 1942 I. bat. Šercerjeve brigade, 16. maja 1943 pa namestnik brig. komandanta. Po kapitulaciji It. ga je glavni štab NOV in POS 17. sept. 1943 imenoval za komandanta nove Snežniške ali Brkinske brigade; mesec dni je bil na tem položaju, nato so brigado, ki je imela med nem. ofenzivo v Brkinih precej mrtvih in še več pogrešanih, 17. okt. 1943 ukinili, V-ja pa postavili za operativ. oficirja XIV. divizije. Ko je div. bila hude boje z obkoljeno nem. in domobr. posadko v kočev. gradu in ko je padel komandant div. M. Bračič, je V. postal namestnik komandanta XIV. div., s katero se je jan. in febr. 1944 udeležil znanega pohoda na Štaj. Ker je v štev. bojih pokazal veliko osebnega junaštva, ga je glavni štab NOV in POS 27. apr. 1944 imenoval za komandanta te divizije. Vodil jo je v veliki akciji na velenjski premogovnik ter skozi nemško ofenzivo od maja 1944, v kateri je bil 3. jun. ranjen. Do avg. 1944 se je zdravil, nato poveljeval XVIII. div. na Dolenj. od 8. okt, 1944 do konca jan. 1945. Od 22. febr. do 12. marca 1945 je bil namestnik komandanta baze glavnega štaba NOV in POS v Dalmaciji, od srede marca do srede aprila 1945 na razpoloženju v general štabu JA in nato do 1. jun. 1945 na voj. tečaju v SZ. Po vrnitvi je ostal v JA, dosegel čin polkovnika, 1955 invalid. upokojen. 1956-9 je bil tehn. sekretar GO Zveze združenj rezervnih oficirjev SRS. - V. ima spomenico 1941 in več visokih odlikovanj. Umrl je 17. 9. 1999 v Celju.
Za narodnega heroja je bil proglašen 9. maja 1945.
Alojz Anton Popek (21. 5. 1920) iz Bezuljaka pri Cerknici, delavec, član KPS od 1941, namestnik poveljnika partizanske brigade, smrtno ranjen 1. 2. 1943 v Prekrižju na Hrvaškem v spopadu z Italijani in ustaši.
Za narodnega heroja je bil proglašen 13. septembra 1952.
Mirko Novak (1918) iz Zadra, študent, predsednik in komisar Slovenskega kluba v Partijski organizaciji, organizator ilegalne dokumentne tehnike CKKPS, prvoborec, politkomisar. Partizani so ga sami pospravili leta 1943 na Gorenjskem.
Alojz Kusold (1890) iz Ljubljane, strojni ključavničar, dobrovoljec jugoslovanskega polka Matije Gubca v Sibiriji in strojevodja, 1920 prestopil v Rdečo armado, član KP(b) od junija 1921, končal politično šolo, domov se je vrnil 1921, sindikalni aktivist, član mestnega in pokrajinskega komiteja KPS, lastnik partijskega glasila »Enotnost«, prvoborec, politični komisar, odlikovan s sovjetskim redom rdeče zastave.
Takole so ob moriji v Iški zapisali v operativni dnevnik 1. čete: "17. V. 42. Striženje deklet na Igu ki so hodile z Italijani. Prevzem oblasti po organih O.F. Likvidacija ciganske tolpe broječe 42 člana in denuncijanta Jenkota, Markuna in špijona iz Novega mesta. Isto Škulj Jožeta iz Škrilj. Mobilizacija prostovoljcev in vaške zaščite."
Zdaj so našli otroke, ženske, starce,... Krimska jama ižanske občine.
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
« 18. 12. 2017, Janez Zdešar - Pričevalec težkih dni | 3. 12. 2017, Dolga pot odpuščanja - dr. Tomaž Erzar » |