5. 6. 2022, Mari Kosem Celestina - pričevanje
By mojazgodba on Jun 18, 2022 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
V oddaji lahko prisluhnete Mari Kosem Celestina, ki je bila rojena leta 1930 v Dolu pri Ljubljani, po vojni pa se je kot begunka iz taborišča na Koroškem umaknila v Ameriko. Njen oče je bil mesar, pri hiši je bilo šest otrok. Marin rod izhaja iz Železnikov, dva brata sta se kasneje preselila v Dol pri Ljubljani. Ko se je oče poročil je bil star 25 let, mama pa 17 let, prišla sta živet na domačijo mamine tete v Dol. Ata je majhno domačijo z vrtičkom razširil še z delavnico in klavnico in bil daleč priznan mesar.
Mari Kosem Celestina, foto: ŠCNS
Nemci so ga leta 1943 zaprli v Begunje, kjer je bil zaprt 100 dni. Domači so se takrat zelo bali, da ga bodo ubili kot talca. Mami ga je uspelo rešiti. Zapor pa mu je hkrati nudil varnost pred partizani, ki so mu grozili s smrtjo. Ko so ga Nemci izpustili, je moral podpisati, da bo v primeru najmanjšega prestopka celotna družina izseljena. Zato se je umaknil od doma in vodenje mesarije je prevzela mama. Življenje doma je bilo zelo napeto, še posebej, ker so partizani hodili ponoči in pobirali, kar so mogli.
Starejši brat Lojze je bil vpoklican v nemško vojsko in namesto da bi odšel na fronto se je priključil domobrancem. Leta 1945 je prišel domačim povedat, naj se umaknejo, ker bodo partizani kmalu vse zasedli. Oče, ki je bil prepričan, da je prvi na vrsti za likvidacijo, se je odločil, da se cela družina umakne na Koroško. Življenje v taborišču ni bilo lahko, a so se kmalu organizirali in se postavili na noge. Zanje se je zavzel dr. Janez Janež, skupaj z dr. Valentinom Meršolom. K dobri organizaciji taborišča so veliko prispevali tudi salezijanci.
Mari je spregovorila tudi o bratu Lojzu, domobrancu, ki se je po koncu vojne prav tako umaknil v Vetrinj. Od tam pa je bil skupaj z ostalimi domobranci vrnjen v Slovenijo in ubit. Stara mama je čez nekaj let povedala, kaj je o njem rekel eden od likvidatorjev: »Ker ta starega nismo dobili, je pa ta mladi 'crknil'.« Kosmovi so v domovini izgubili vso imovino, premoženje in domačijo, a v taborišču so ohranili vsaj življenje, kar je bilo največ vredno.
Družina Kosem se je iz begunskega taborišča preselila v Ameriko, v Minesoto, na kmetijo. Tam ni bilo veliko drugih Slovencev, zato so se odločili, da se premaknejo v Cleveland. Leta 1952 sta se najprej preselili Mari in sestra, leto kasneje pa se jima je pridružila še preostala družina. Mari se je leta 1955 poročila. Njen mož je bil doma iz Zagorja in je bil med vojno prisilno mobiliziran v nemško vojsko. V svoje vrste so ga hoteli dobiti tudi partizani, a se jim je uspešno izognil. Kot nemški vojak je bil v ujetništvu v Franciji in Italiji. Po vojni je šel kot begunec najprej v Argentino, nato pa se je preselil v Cleveland (ZDA), kjer se je srečal z Mari, se z njo leta 1955 poročil in sta si ustvarila družino. Rodilo se jima je sedem otrok. Veliko mu je pomenila družina, otroci in njihova izobrazba, vsi otroci so končali univerze in dobili dobre službe. Njegova družina je ostala v Sloveniji, on se ni nikoli več vrnil domov in staršev ni več videl. Mari se je prvič vrnila v domovino leta 1973, ko je spremljala mamo, ki je potovala v Rim.
Pogovor z Mari Kosem Celestina je bil posnet leta 2011, ko so bili sodelavci Študijskega centra za narodno spravo na obisku pri rojakih v Združenih državah Amerike. Posnetek sta za oddajo pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
« 12. 6. 2022, Govori v Kočevskem Rogu 2022 | 29. 5. 2022, Predavanje Alenke Puhar: Angela Vode modrost poznih let » |