V oddaji Moja zgodba bo bo tokrat drugič spregovoril član komisije vlade Republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic Janez Črnej. V prvi oddaji pred tednom dni je spregovoril o povezanosti prikrivanja grobišč povojnih pobojev z grmadenjem težke industrije in posledično onesnaževanjem na celjskem, s političnimi cilji prikrivanja grobišč, na katera so nagrmadili več sto ton škodljivih odpadkov.

Janez Črnej pri celjskem Golovcu, ob protitankovskem jarku, kjer je evidentirano množično grobišče.

Janez Črnej je bil tudi predsednik komisije Demosa za odkrivanje grobišč na celjskem, od leta 1997 pa predsednik Republiške komisije za grobišča. V svoji knjigi z naslovom Grobišča na Štajerskem, ki jo je izdal maja 2009 pravi: „Moje delo po osamosvojitvi in razpadu Demosa se je nadaljevalo pri uveljavljanju človekovih pravic na področju pravic do groba in poprave krivic. Sam sem evidentiral skoraj 100 grobišč na celjskem in jih tudi opisal..."

Teharsko taborišče ob gradnji leta 1943

Prisluhnite drugi oddaji z Janezom Črnejem, ki jo je pripravila Majda Pučnik Rudl.

Tokrat lahko prisluhnete besedam člana komisije vlade Republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic Janeza Črneja. Ta je že zgodaj spoznal, da so njegovo rojstno mesto Celje, po vojni spremenili v eno samo morišče in grobišče in da so poleg tega zastrupili tudi zemljo.

Kot živinozdravnik se je na Veterinarski postaji Celje srečal z neozdravljivimi zastrupitvenimi problemi goved, konjev in prašičev na velikem območju takratne občine Celje. Na podlagi kemijskih analiz zemlje, živali in rastlin je ugotovil, da je okolje in zdravje ljudi na celjskem resno onesnaženo z dioksini in polikloriranimi bifenili in da je treba o tem obvestiti tudi javnost.

Za prikrivanje grobišč povojnih pobojev so oblastniki uporabili vsa sredstva. Črnej je prišel do zanimivih spoznanj o povezanosti grmadenja težke industrije in posledično onesnaževanja na celjskem s političnimi cilji prikrivanja grobišč, na katera so nagrmadili več sto ton škodljivih odpadkov.

Prisluhnite prvi oddaji z Janezom Črnejem, ki jo je pripravila Majda Pučnik Rudl.

V oddaji Moja zgodba objavljamo pričevanje o družini Franca in Antonije Gnidovec iz Gornjega Ajdovca, ki se jima je rodilo deset otrok. Spregovorili so otroci Ivana, Ana in Jožef Gnidovec, ki so predstavili svojo družino.

Družina Gnidovec leta 1938 ob novi maši sina Franceta

Očeta Franca so partizani ubili pred očmi družine na njegovem domu 14. 12. 1942.

Gnidovčeva hiša v Gornjem Ajdovcu

Trije bratje, ki so se pridružili domobrancem: Anton, Jernej in Alojz se po vojni niso več vrnili. Ubiti so bili v izvensodnih pobojih in družina še danes ne ve, kje počivajo njihova telesa.

Odločba o zaplembi premoženja iz leta 1946

Oddajo je pripravila Majda Pučnik Rudl:

V oddaji Moja zgodba lahko tokrat prisluhnete drugemu delu pričevanj dijakov zgodovinskega kluba gimnazije Želimlje o svoji družini. V oddaji mladi predstavljajo družinske zgodovine, kot so jih spoznali v pogovoru s svojimi starši in starimi starši.

Tokrat so nastopili Polona Zupančič, Anamarija Rupnik, Matic Bartol, Anže Marinko in Nika Hrušovar.

Oddajo je pripravil Jože Dežman:

V oddaji Moja zgodba lahko tokrat prisluhnete pričevanjem dijakov zgodovinskega kluba gimnazije Želimlje o svoji družini. To je prve od dveh oddaj, kjer mladi predstavljajo družinske zgodovine, kot so jih spoznali v pogovoru s svojimi starši in starimi starši.

Tokrat so nastopili Neža Kokalj, Selena Benedik, Marjana Kocmur, Urban Strle in Aljaž Škerjanc.

Oddajo je uvedel Jože Dežman: