Prisluhnete lahko pričevanju Anice Perčun iz Velikega Lipovca pri Ajdovcu, ki bo spregovorila o svojem bratu Stanetu Gorenčiču. Ta je bil že po vojni ujet skupaj z bratom Feliksom, kot bivši domobranec. Oba sta bila ob aretaciji ranjena, Feliks huje, Stane lažje. Staneta so kasneje v Novem mestu na zaslišanju pretepli do smrti. Svojci ne vedo niti tega, kje je pokopan. Anica Perčun je bila takrat stara 6 let. Pravi, da se je zanjo vojna takrat šele začela.

Mati je od vsega hudega juniju 1945 umrla in kmalu po mamini smrti je nova oblast celo družino, celo njo in še mlajši dvojčici stari takrat tri (3) leta, odpeljala od doma in zaprla v Žužemberku. Očeta in starejše sestre so so zaprli v Novo Mesto, mlajše pa spustili še isti dan.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Majda Pučnik Rudl:

Založba Družina, Študijski center za narodno spravo in Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč so pripravili znanstveno srečanje avtorjev Poročila 3 Resnica in sočutje - ob tretji obletnici odkritja morišča in grobišča v rovu sv. Barbare v Hudi Jami, ki je bilo v ponedeljek, 5. marca 2012, v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu.

Poročilo 3 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011 z več kot dvajsetimi prispevki dokazuje, da so slovenske stroke vzpostavile vse standarde, ki so potrebni za raziskavo, ureditev, predstavitev prikritih morišč in grobišč ter tudi za temeljne premisleke o posledicah travmatskih bremen zločina in njihovem zdravljenju.

Tokrat lahko prisluhnete predstavitvi direktorice Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreje Valič Zver. Študijski center s svojim delovanjem ustvarja in širi pogoje za uresničevanje narodne sprave med Slovenci. Je institucija, ki najbolj odpira vrata na področju evropskega dialoga med vzhodom in zahodom. Med drugim usmerja svoje delovanje na področje raziskovalne dejavnosti in tudi zbiranja pričevanj političnih zapornikov, izgnancev, disidentov, drugih žrtev totalitarnih režimov in njihovih svojcev ter ustvarjanje video, zvočnih in računalniških zapisov z raziskovalnega področja

Filozof dr. Bojan Žalec je k vprašanju zločinov, ki so se zgodili v Hudi jami pristopil iz moralno etičnih vidikov. Iz njegovega nastopa je jasno, da bo spravna pot še dolga. Žalec je raziskovalec in predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Znanstveno srečanje je posnel Boštjan Smole, uredil pa Jože Bartolj. Prisluhnite:

Po tednu dni od oddaje z Igorjem Omerzo in Hanzijem Filipičem smo objavili odgovor Ferdinanda Urbančiča, ki naj bi UDBI izdal Janeza Topliška.

Urbančič je sam poklical in rekel, da je nedolžen. Ker namen teh oddaj ni sodba ampak vpogled v neko osebno zgodovino, smo se odločili, da ga povabimo v studio, naj pove »svojo resnico«.

In res! Urbančil je svojih pri 85. letih je prišel. Očitno mu je bilo veliko do tega, da bi povedal svojo zgodbo, da bi si na nek način »opral ime«.

Urbančič je prinesel tudi več dokumentov (ene celo iz leta 1945, kjer ga takratno sodišče obtožuje, da je kot 15 letnik vodil odred Be-ga (Bele garde - vaške straže) in da je sodeloval, še več, da je celo vodil uboj nekega kurirja Dolomitskega odreda). Glede na njegovo takratno starost se mi je zdela ta obtožba, zaradi katere je celo odsedel dve leti, več kot izmišljena. Se pravi, da je tudi v take dokumente mogoče dvomiti...

Presodite sami. S Ferdinandom Urbančičem se je pogovarjal Jože Bartolj:

Igor Omerza je v arhivu ob iskanju gradiva o bombnih atentatih na Koroškem v sedemdesetih letih, našel vrsto dokumentov povezanih z imenom emigranta Janeza Topliška, ki se je že v 60. letih prizadeval za samostojno Slovenijo. Topliška so ob prehodu meje aretirali in ga zaradi posedovanja orožja obsodili na 14 let zapora (Tito je v gnili kraljevini zaradi enakega prekrška dobil 5 let zapora). Topliškova zgodba se konča na »begu« iz Stare Gradiške, v njegovem telesu je bilo več kot 20 krogel...

Igorja Omerzo in Mohorjevo Celovec zdaj toži Ferdinand Urbančič, ker je v knjigi Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo, ki zgornje dogodke obravnava, naveden kot sodelavec službe državne varnosti. Pravzaprav je sodnica že izdala začasno prepoved oglaševanja omenjene knjige, ki pa je bila po pritožbi umaknjena.

V oddaji je nekaj podatkov o knjigi in tudi razmislek o sodelavcih nekdanje službe državne varnosti UDBE.

Pogovor s publicistom Igorjem Omerzo in urednikom celovške Mohorjeve Hanzijem Filipičem je vodil Jože Bartolj.

Založba Družina, Študijski center za narodno spravo in Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč so pripravili znanstveno srečanje avtorjev Poročila 3 Resnica in sočutje - ob tretji obletnici odkritja morišča in grobišča v rovu sv. Barbare v Hudi Jami, ki je bilo v ponedeljek, 5. marca 2012, v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu.

Poročilo 3 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011 z več kot dvajsetimi prispevki dokazuje, da so slovenske stroke vzpostavile vse standarde, ki so potrebni za raziskavo, ureditev, predstavitev prikritih morišč in grobišč ter tudi za temeljne premisleke o posledicah travmatskih bremen zločina in njihovem zdravljenju.

Avtorji prispevkov so v svojih nastopih predstavili bistvo svojih prispevkov in definirali cilje, ki so še pred njimi. S prispevki so sodelovali: Tone Rode, mag. Andreja Valič Zver, dr. Mitja Ferenc, mag. Črtomir Frelih, dr. Bojan Žalec, dr. Tomaž Erzar, Pavel Jamnik, Marko Prešeren, Doris Pahor, dr. Tomaž Zupanc, dr. Irena Zupanič Pajnič, Marko Štrovs, dr. Andrej Mihevc, Jože Jagrič in Jože Dežman.

Prisluhnete lahko uvodni predstavitvi direktorja založbe Družina Toneta Rodeta, ki je spregovoril o tem, zakaj se je njihova založba sploh odločila izdati Poročilo in pa v drugem delu še prispevku zgodovinarja dr. Mitje Ferenca.

Znanstveno srečanje je posnel Boštjan Smole, uredil pa Jože Bartolj.