Z nami je bil novinar in zgodovinar dr. Jože Možina s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih oddajah, o pričevanju partizana Antona Cizla na RTV Slovenija in o pričevanjih VOS-ovskih likvidatorjev, ki smo jih objavili v oddaji Moja zgodba. Vprašali smo se tudi o tem, kako je mogoče, da je kljub resnici, ki prihaja vse bolj odkrito na dan, ideološki boj vse bolj oster.

Prisluhnite oddaji, ki jo je vodil Jože Bartolj:

Leta 2001 je Svetozar Guček napisal spomine na nemški koncentracijski taborišči Dachau in Leitmeritz (Litomerice). Slednje je bilo zunanje taborišče matičnega taborišča Flossenbürg. Njegov sin Aleš Guček je očetove zapiske pretipkal in jih leta 2021 izdal pri založbi Nova Obzorja.

Svetozar Guček leta 1999, iz arhiva Aleša Gučka

27. junija 1944 so Svetozarja Gučka odpeljali iz Prisilne delavnice v Ljubljani v koncentracijako taborišče Dachau, nato pa po treh tednih v Leitmeritz. Slovenska skupina je bila tam zelo dobro organizirana. V različnih delovnih komandah so bili Slovenci zaposleni na specifičnih mestih, kjer so potrebovali strokovnjake. Izvedli so tudi več sabotaž, ki so bile tako spretno povzročene, da krivca nikoli niso našli oz. da so sklepali, da gre za tehnične okvare.

Svetozar Guček, član TK Skala, 1937

V taborišču so si zaporniki uspeli priskrbeti tudi radio. Tako so bili obveščeni o svetovnem dogajanju. V knjigi je veliko opisov dogodkov in posameznih taboriščnikov. Že sam naslov knjige nakazuje opis taboriščnikov. Uporni krti. Skrito, tajno, vztrajno. Vztrajati in preživeti.

Ob koncu vojne se je Guček prek Prage, Dunaja in Maribora vračal domov. V epilogu zajame tudi povojne razmere in Dachauske procese.

Aleš Guček, foto: Jože Bartolj

Prisluhnite pogovoru, ki ga je z Alešem Gučkom pripravila Monika Kokalj Kočevar:

Še enkrat smo se ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta, inženirja strojništva, akademskega glasbenika, pevca, solista v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu.

Partizani so med vojno Černetovo kmetijo temeljito oropali, mama se je posebej razjezila, ker so poleg živeža odpeljali tudi porcelanasto posodo. "Kaj neki jo bodo potrebovali tam v hribih?" Oče se je pred revolucionarji skrival in ni spal doma. Po vojni so ga zaprli, vendar se je uspel rešiti. Kmetje so bili v času komunistične oblasti odkrito preganjani in obremenjeni z obvezno oddajo. Veliko kmetov je propadlo in tudi Černetovi so morali kmetijo prodati. Tokrat lahko med drugim prisluhnete kako se je za njihovo družino končala druga svetovna vojna: eden brat je bil ubit, drugi je moral emigrirati v ZDA, družina pa je bila označena za reakcionarno ...

Černetova družina po drugi sv. vojni. Manjkata najstarejša brata Tone in Franci.  Foto: avtorjev arhiv.

Prisluhnite pogovoru, ki ga je pripravil Jože Bartolj:

Tokrat smo se ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta. Gre za spomine na življenje v Kozarjah, na Vrhovcih in Brdu pri Ljubljani pred, med in po drugi svetovni vojni! Jože Černe, inženir strojništva in akademski glasbenik pevec, solist v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu ima zelo dober spomin in dogodke iz svoje mladosti je delil tudi z nami.

Naslovnica knjige Jožeta Černeta.

Černe je bil rojen leta 1932 v številni kmečki družini v Kozarjah, imeli so veliko kmetijo, oče pa je bil vse do sredine vojne župan na Dobrovi. V pogovoru nam je opisal idilično kmečko življenje pred drugo svetovno vojno, tudi kako jih je oče peljal v Ljubljano z zapravljivčkom, da so si ogledali nebotičnik, takrat najvišjo stavbo v srednji Evropi.

Černetovi otroci (dva še manjkata). Jože je tretji z leve. foto: osebni arhiv Jožeta Černeta

V to kruto poseže vojna. Kozarje z okoliškimi naselji Brdo in Vrhovci zasedejo Italijani in že poleti 1941 ti kraji postanejo eno od žarišč revolucionarnega nasilja. Kot desetletni otrok je bil priča grozljivim prizorom.

Prisluhnite oddaji, ki jo je priprvail Jože Bartolj:

V oddaji Moja zgodba z osamosvojitveno tematiko je bil tokrat z nami predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Z njim smo obujali spomine na čase osamosvajanja. Ker je zdaj tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve smo ga vprašali tudi, zakaj ni enotnosti med veteranskimi združenji? V pogovoru pa smo razmišljali tudi o domoljubju v državi, družbi, šolstvu.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj: