Prisluhnete lahko spominom s. Leonarde Antonije Rot o Marijinih sestrah čudodelne svetinje po drugi svetovni vojni. Besedilo je nastalo za Nadškofijski arhiv v Ljubljani v letu 1992. S. Leonarda je popisala, kako so sestre po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani, v drugo nadstropje nekdanjega župnišča. Tam so si v nemogočih razmerah morale urediti domovanje.

Odlomek iz besedila:

Sestre so bile že čisto navajene sramotilnih opazk, deležne pa tudi pljunkov in celo fizičnih napadov. S. Maro Zavrl je blizu frančiškanov napadla skupina mladih in začela trgati iz nje obleko. Rešila se je z begom v bližnjo trgovino. V Mariboru je gruča mladih napadla s. Ludoviko Koren, ko se je vračala od bolnika in jo hotela vreči v Dravo. Sestre so napadali tudi zdresirani policijski psi. Prav v Mariboru so morale sestre odložiti redovno obleko zaradi njih. Ker so jih napadali, si nobena ni upala v uniformi na cesto. Tudi na Dobrovi je policijski pes napadel s. Leonardo Rot, ko je šla iz občinskega poslopja. Stal je pri vratih in jo pustil, da je šla mimo njega, potem pa se je brez glasu s prvimi šapami povzpel na njene rame in začel trgati poškrobljeni ovratnik, pokrivalo in obleko. Njegov vodič je takoj priskočil, a je le s težavo ukrotil psa, ga zvlekel v avto in odpeljal. Ko se je pozneje prišel opravičit in pogledat kaj je s sestro, je rekel: „če bi bili v civilu Vas pes niti pogledal ne bi." „Samo da me ni ogrizel; obleko mi bodo že zašile in strah bo minil," je rekla sestra, možu postave pa je ušlo: „Ta pes ne grize, ampak samo stisne za vrat ..."

Prisluhnite oddaji, ki je je pripravil Jože Bartolj:

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo komentirali nekatere izjave zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Partizani. So res tisti, ki na Narodno osvobodilni boj gledajo kritično nedržavotvorni? To je le ena od trditev dr. Pirjevca o kateri je tekla beseda.

Vtis po izzidu omenjene knjige je, da ni komunikacije. Predstavitve potekajo, diskusije pa ni, je le monolog. V oddaji smo prisluhnili nekaterim Pirjevčevim trditvam, ki jih je javno izrekel v zvezi s partizani, med drugim tudi tisti, da naj bi bil dr. Lambert Erlich "edini kvizling v Evropi in da bi take(ga) tudi on (Pirjevec) straljal ..."

V oddaji smo predstavili tudi kronologijo poskusa izjave o Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v času predsedovanja pokojnega predsednika Jožeta Trontlja, o etičnem minimumu, ki jo je manjšina članov uspešno preprečila.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Bernardu Nežmahu in dr. Deanu Komelu.

Bernard Nežmah (1961) je bil urednik na Radiu Študent, glavni urednik, kolumnist in novinar Mladine, komentator na RTV Slovenija, sodelavec Inštituta Nove revije. Predava na Filozofski fakulteti in Fakulteti za medije v Ljubljani. Na razpravi o Golem otoku po 70 letih je nastopil na temo Goli spomin Golega otoka. Zanimivost njegovega nastopa je med drugim odgovor na vprašanje, ali je Tito vedel za Goli otok ...

Dr. Dean Komel redni profesor za sodobno filozofijo in filozofijo kulture na Oddelku za filozofijo na Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na razpravi o Golem otoku po 70 letih ob pričevanjih nekdanjih internirancev je izpostavljena tudi premisa, da ne gre zgolj za neko zgodovinsko epizodo, ob kateri nam je lahko nelagodno, temveč za vzorec delovanja oblasti, ki se v modificiranih oblikah v Evropi lahko ponovi tudi v prihodnosti. Filozof Dean Komel je poudaril, da je ta problematika še vedno aktualna, saj gre za svojevrstne zastraševalne metode. Zakaj nas ni več strah Golega otoka?

Dr. Dean Komel, foto: Youtube

Prisluhnite oddaji:

V oddaji Moja zgodba ste lahko v poletnih mesecih spremljali predavnaja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o tem fenomenu po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. Tokrat lahko prisluhnete dr. Renatu Podbersiču, ki je spregovoril o Golem otoku v zgodovinski zavesti.

Zgodovinar dr. Renato Podbersič velja za prodornega zgodovinarja mlajše generacije. Prihaja s Študijskega centra za narodno spravo. Goli otok je sinonim za trpljenje, na njemu so se dogajale strahote, ki jih človek storil sočloveku, je med drugim povedal v svojem prispevku z naslovom Goli otok v zgodovinski zavesti.

Prisluhnite oddaji: https://avdio.ognjisce.si/posnetki/moja_zgodba/2020/mz_2020_07_26_Goli_Otok_4_Podbersic.mp3