• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

26. 7. 2020, Goli otok po 70. letih - Renato Podbersič

V oddaji Moja zgodba ste lahko v poletnih mesecih spremljali predavnaja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o tem fenomenu po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. Tokrat lahko prisluhnete dr. Renatu Podbersiču, ki je spregovoril o Golem otoku v zgodovinski zavesti.


Dr. Renato Podbersič, foto: Youtube

Zgodovinar dr. Renato Podbersič velja za prodornega zgodovinarja mlajše generacije. Prihaja s Študijskega centra za narodno spravo. Goli otok je sinonim za trpljenje, na njemu so se dogajale strahote, ki jih človek storil sočloveku, je med drugim povedal v svojem prispevku z naslovom Goli otok v zgodovinski zavesti.

 

Prisluhnite oddaji: https://avdio.ognjisce.si/posnetki/moja_zgodba/2020/mz_2020_07_26_Goli_Otok_4_Podbersic.mp3

19. 7. 2020, Goli otok po 70. letih - Božidar Jezernik

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili etnologu in antropologu dr. Božidarju Jezerniku, ki je nastopil pod naslovom Goli otok kot samoupravni laboratorij.

Dr. Božidar Jezernik, foto: Youtube

Slovenski etnolog in antropolog dr. Božidar Jezernik, (1951) je predavatelj na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V letih 2003 - 2007 je bil tudi dekan Filozofske fakultete. Je avtor monografije Goli otok – Titov gulag, ki je zbir in analiza različne literature in pričevanj, mozaična celota v »narobe svetu«, kot avtor označuje Goli otok in druga taborišča za informbirojevce. Dr. Jezernik že dolgo raziskuje problematiko taborišč in je na tem področju z etnološko-antropološkega pogleda opravil pionirsko delo. Na kritični razpravi ob 70 letnici Golega otoka je nastopil pod naslovom Goli otok kot samoupravni laboratorij.

 

Prisluhnite oddaji:

12. 7. 2020, Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.


Dr. Mira Miladinović Zalaznik, foto: Youtube

Upokojena profesorica za zgodovino nemške književnosti na Inštitutu za germanistiko prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik (1952) je tudi raziskovalka na Inštitutu Nove revije, zavodu za humanistiko. Je članica več uredniških in znanstvenih odborov pri revijah na področju nemških književnosti in kulture. Tokrat je nastopila s spomini na ljudi in usode povezane z Golim otkom, posebej na Ivana Konteja, z naslovom Dolžnost spomina – Goli otok danes.


Dr: manca Erzetič, foto: Youtube

 

Prodekanja Nove univerze Fakultete za slovenske in mednarodne študije doc. dr. Manca Erzetič (1986) je leta 2018 doktorirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z disertacijo Pričevanjskost v filozofiji in literaturi v zgodovinski situaciji 20. stoletja. Za primere je vedno uporabljala in izpostavljala situacije ljudi, ki so preživeli koncentracijska taborišča in kako so se znašli v času po izpustitvi. Zadnja leta se je posvečala zoni zla, kot se je udejanjala v sferi koncentracijskih taborišč. Tokrat bo spregovorila na temo Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.

 

Prisluhnite oddaji:

5. 7. 2020, Goli otok po 70. letih - Marjan Rogić in Andrej Aplenc

V oddaji Moja zgodba ste lahko v poletnih mesecih spremljali predavanja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pričevanjema Marijana Rogića in Andreja Aplenca, ki sta bila zaprta v tem taborišču.


Marjan Rogić, foto: youtube

Marjana Rogića je na Goli otok poslal okrožni tožilec, da bi se popravilioziroma prevzgojil. "Kaj je tak zapor pomenil za mlade ljudi, še posebej s politično obtožnico? Zapisani smo bili v takoimenovano črno knjigo, dobili smo črno piko in s tem je pravzaprav vse rečeno. Črna barva je barva smrti, barva počasnega umiranja. Nihče me iz te knjige ne more izpisati, pri nas rečemo „ne Bog, ne Mati Božja". Dobil sem pečat, oznako, preganjali so me in nikoli odložili ad acta. Posledica je bila prepoved nadaljnjega šolanja, dokler se ne popravim. Postal sem državni sovražnik, vržen iz vseh šol takratne socialistične države, ki sem moral na pristojni organ predložiti dokaze, da sem se spremenil. To me je spremljalo vse življenje, dokler sem živel na Hrvaškem," je med drugim povedal Rogić.


Andrej Aplenc, foto: youtube

Andrej Aplenc pa je bil za zapahi taborišča Goli otok kar dvakrat. Prvič zato, ker je brigadirjem namesto marksistične vzgoje dovolil plesni večer, drugič pa so ga tja poslali, ker po vrnitvi ni hotel svojih kolegov ovajati za UDBO. Aplenc je eden od od približno 600 Slovencev, ki so v 50. letih prejšnjega stoletja kazen služili na zloglasnem Golem otoku. Svojo golootoško zgodbo, o kateri je javno spregovoril šele v samostojni Sloveniji, je, kot pravi, končal z dosego rehabilitacije na sodišču in izplačilom odškodnine. Vendar pa je rehabilitiranih golootočanov zelo malo.

Prisluhnite oddaji:

28. 6. 2020, Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost profesor dr. Anton Perdih, 80 letnik, je po izobrazbi kemik. Bil je univerzitetni učitelj za živilsko tehnologijo, biotehnologijo, del organske kemijske tehnologije ter sanitarno kemijo. Po upokojitvi pa raziskuje na področju matematične kemije in izvora Evropejcev. Ampak zdaj je tekla beseda o knjigi Vojni in povojni utrinki, ki je izšla leta 2013.


Prof. dr. Anton Perdih, foto: Jože Bartolj

V pogovoru nam je pojasnil zakaj jo jo napisal. Dr. Perdih izvira iz Zatolmina. Rojen je bil leta 1939 v krajih, ki jih je usodno zaznamovala prva svetovna vojna. Njegov oče je bil kot večina primorskih domoljubov že od začetka vojne proti Italijanom. Je tudi med ustanovitelji Okrožnega odbora za Tolminsko. Italijani so ga leta 1943 zaprli. Kljub vsemu je oče ostal kritičen tudi do "svojih" ne samo do Italijanov. O tem piše v knjigi Vojni in povojni utrinki tudi Anton Perdih. Nekoč sta imela z očetom dolg pogovor. Tudi o tem več v pogovoru.

Slišali smo da so po koncu vojne nekdanji vodje OF začeli obupano popivati. Septembra je na sestanku vaške celice KPS Perdihov oče zahteval, naj Partija obsodi medvojne in povojne poboje. Le sreči se je lahko zahvalil, da je bil takrat samo izključen iz partije in da je ohranil živo glavo.

V pogovor pa lahko prisluhnete tudi zanimivemu dogodku kako sta se prvič srečala Perdihov oče in njegov bodoči tast, ki je bil sicer podžupan iz vrst SLS.

Prisluhnite pogovoru, ki ga je pripravil Jože Bartolj: