• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

27. 1. 2019, Romi med in po drugi svetovni vojni

Tokrat je beseda tekla o usodi slovenskih Romov med in po drugi svetovni vojni. Naš gost je bil prof. dr. Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja, ki je tudi član komisije za pokop med vojno pobitih Romov. Romska manjšina pri nas je med 2. svetovno vojno doživela okoli 70 odstotni pomor celotne populacije (porajmos), tako s strani okupatorjev kot partizanov.


Prof. dr. Miran Komac, foto: Jože Bartolj

Italijani: Italijani so jih vozili v taborišče Gonars 1 in taborišče Tossicia. Objavljen je popis 78 oseb, ki so jih 5. avgusta 1942 pripeljali v to koncentracijsko taborišče.

Nemci: Objavljen je podatek, da je 2.decembra 1943 krenil v Auschwitz transport Romov iz okolice Novega mesta. O usodi gorenjskih Sintov imamo tudi zapis Janka Mačka, Zamolčani genocid, Edini ohranjeni popis gorenjskih Ciganov, ki sodi v čas med obema vojnama, je bil opravljen leta 1941 v Begunjah, kjer so bili zaprti in kasneje odpeljani v Srbijo. Naštetih je bilo 107 ljudi.

Madžari: Po podatkih Zveze Romov Slovenije je bilo v madžarska taborišča odpeljanih 27 Romov iz Prekmurja, navedena pa so tudi imena 6 Romov, ki so bili ustreljeni kot talci 27. 2. 1945 v Turnišču.

Partizansko gibanje: Vemo za 4 masovne poboje: Iška vas, Gabrje pri Mačkovcu, bližina Sodražice in Kanižarica 1. Vsi ti poboji se izvršijo v kratkem časovnem obdobju, maj - junij 1942 tako, da se poraja vprašanje, ali je šlo za načrtno, zaukazano likvidacijo Romov, ali je bil za to početje dovolj Odlok glavne komande partizanskih enot o gibanju civilnega prebivalstva (14. junija 1942), ki je prepovedoval oddaljevanje prebivalstva za več kot 6 km od mesta stalnega prebivališča. V luči preprečevanja prenašanja vojaških skrivnosti in zaradi preprečevanja gibanja ovaduhov.
Partizani so Rome postrelili zato, ker se pa ja ve!!, da so Romi ovaduhi, ki so za drobiž pripravljeni prodati in v smrt pognati celo lastno mater. Rome so postrelili na podlagi globoko zasidranega stereotipa in predsodkov, da so Romi tatinsko in ovaduško ljudstvo. Šlo naj bi za tako imenovane preventivne likvidacije.


Množično grobišče Romov v Iški

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman:

20. 1. 2019, Križev pot župnika Naceta Nadraha

V oddaji Moja zgodba smo predstavili življenjsko pot župnika v Puščavi na Pohorju Naceta Nadraha (1896 - 1947). O njem so nam spregovorili: soavtorica knjižice z nalovom Križev pot župnika Naceta Nadraha Valerija Ravbar, njegov nečak, nekdanji Stiški opat dr. Anton Nadrah in pa zdaj 85-letni pričevalec Gašper Karničnik, ki je kot 10-letni ministrant po atentatu našel nesrečnega duhovnika.

Zadnja slika župnila Naceta Nadraha

V Šmarnicah leta 2006, ki so izšle pod naslovom Kraljica mučencev je dr. Anton Nadrah o svojem stricu med drugim zapisal: „Župniku Ignaciju so (po vojni) že večkrat na različne načine stregli po življenju, a se je vedno izmaknil. Januarja 1947 je bil sam doma; njegova gospodinja je takrat za nekaj dni odšla na dopust. Za to je moral vedeti tudi župnikov morilec. Izkoristil je priložnost in uresničil svoj morilski načrt. Devetega januarja 1947 je ministrant zjutraj našel cerkev zaprto. Šel je v župnišče po ključ in našel župnika ležečega v krvi na stopnišču. Bil je še živ. Nekdo ga je z železno palico večkrat udaril po glavi. Sosedje so župnika spravili v posteljo, poklicali sosednjega župnika Oblaka, ki mu je podelil maziljenje ter zdravnika, ki je odredil prevoz v bolnišnico. Vendar niso mogli dobiti voznika, da bi Nadraha prepeljal v mariborsko bolnišnico. Šele popoldan so ranjenega

župnika Ignacija naložili na tovornjak, ki je pripeljal mimo. V bolnišnici so ugotovili, da ima dvakrat prebito lobanjo in da zanj ni več pomoči. 12. januarja 1947 je Ignacij Nadrah v mariborski bolnišnici umrl za posledicami napada."

Naslovnica knjige avtorjev Valerije Ravbar in Marka Isteniča

Gašper Karničnik je v svojem pričevanju povedal, da je župnik Nadrah sam povedal vozniku tovornega vozila, kdo ga je napadel. To naj bi bil sin upravnika Falske graščine, ki je bil sprva mobiliziran v nemško vojsko. Od tam je dezertiral k partizanom, po vojni pa se je moral „dokazati", da je dovolj zaveden. Umor lokalnega župnika je štel za dejanje lojalnosti novi oblasti.

Oddajo je pripravil Jože Bartolj:

13. 1. 2019, Franc in Jakob Pazlar

Brata Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem, Franc rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Najprej je bil aprila 1943, nekaj dni pred svojim 19. rojstnim dnevom, vpoklican Franc, avgusta pa mu je sledil še Jakob.


Franc Pazlar s sovojaki

Domov se nista vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov.


Jakob Pazlar

Franc je bil ranjen in je umrl v bolnišnici v Sulzu 16. oktobra 1944 po več operacijah, mlajši brat Jakob pa je po pripovedovanju umrl na fronti 16. avgusta 1944 pri kraju Lubla na Poljskem.


Ena od dopisnic Jakoba Pazlarja

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila dr. Monika Kokalj Kočevar:

30. 12. 2018, Drago Bajc – pesnik in tigrovec

Oddajo smo posvetili 90 letnici smrti primorskega pesnika, publicista in tigrovca Draga Bajca.

Rodil se je leta 1904 v Vipavi, kjer je hodil tudi v osnovno šolo. Kasneje se je šolal še v Šentvidu in v Kranju. Pesmi in druge prispevke je objavljal v goriških in tržaških časnikih. V šolskem letu 1924/1925 je moral šolanje prekiniti, ker je bil kot italijanski državljan vpoklican na služenje vojaškega roka v italijanski vojski. V Catanzaru v Kalabriji so ga septembra 1926 zaprli zaradi pisma iz Slovenije, toda pismo je bilo le povod za aretacijo. Fašistična oblast je namreč iskala pisca »Pozdravov« oz. »Desetih zapovedi za rekrute«, ki so bili objavljeni v satiričnem listu Čuk na pal'ci, ki ga je urejal France Bevk.

 

Po vrnitvi domov je maturiral, medtem pa organiziral tigrovske trojke. V Padovi je študiral pravo, fašisti pa so ga nenehno nadzorovali. Pred načrtovanim pobegom v Kraljevino Jugoslavijo je hudo zbolel in umrl. Njegov pogreb, ki ga je fašistična oblast zaradi množične udeležbe Primorcev večkrat prepovedala izvesti, je postal prava protifašistična manifestacija.

Radijska oddaja, ki jo je pripravila Irena Uršič, je nastala na podlagi pesniške zbirke Drevo sem, ki jo je uredil Marijan Brecelj, ter pogovora z Dragovo nečakinjo in raziskovalko krajevne zgodovine Magdo Rodman iz Vipave in njenih zapisov v knjigi Moj dom in moj rod.

Prisluhnite oddaji:

23. 12. 2018, Anton Tomažič - V objemu slovenske pomladi

V oddaji smo gostili pravnika, računalniškega entuziasta, nekdanjega politika Antona Tomažiča, avtorja knjige V objemu slovenske pomladi, ki je izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Skupaj z enim od akterjev nekdanjega DEMOSa smo pred praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti govorili o prelomnih letih osamosvajanja.

Knjiga z naslovom V objemu slovenske pomladi prinaša več kot 500 strani arhivskega gradiva, časopisnih člankov in spominov iz časa osamosvajanja. Naš gost nam je odgovoril na vprašanja kakšen je bil motiv za zbiranje in objavo, kako je videl čas preloma osemdesetih in devetdesetih let, zakaj ste je vključil v politiko in podobno.


Anton Tomažič, foto: Jože Bartolj

Ena njegovih temeljnih ocen je da je Demos povezal 6 različnih strank, ki so bile med seboj tudi nazorsko in programsko različne. Kljub temu jim je uspelo speljati največji projekt osamosvojitev.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj: