Poslušate lahko tretjo oddaja v sklopu o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil eden od zgodovinarjev, ki pomagajo pri postopkih ugotavljanja zgodovinskih dejstev mag. Jurij Pavel Emeršič. Predstavil je svoje delo in nekatere ugotovitve ob primeru mučenca, duhovnika Srečka Hutha.

Srečko Huth se je rodil 9. junija 1907 v Ljubljani. Mladost je preživel v Radovljici in v Podkorenu. Stopil je v ljubljansko bogoslovno semenišče in leta 1931 je prejel mašniško posvečenje. Kot kaplan je deloval v Kočevski Reki, v Gorjah pri Bledu, v Moravčah in Črnomlju ter nazadnje kot katehet, veroučitelj v Šentvidu pri Ljubljani. Ljudje so ga imeli radi kot dobrega spovednika in kateheta. Z mladimi je rad hodil v hribe in na božja pota, tako na primer peš iz Podkorena na Svete Višarje.

Ko so leta 1941 Nemci z Gorenjske izganjali duhovnike, je odšel v Šentjošt nad Horjulom in se naselil na podružnici sv. Ane v Butajnovi. Na skrivaj je večkrat prešel nemško-italijansko zasedbeno mejo in opravljal duhovniško službo po gorenjskih župnijah, ki so bile brez duhovnika. Prevideval je bolnike in tudi maševal, celo ob pogrebih, kjer si pa zaradi nemškega nadzorstva ni upal na pokopališče. Jeseni 1943 je odšel iz Butajnove na gorenjsko stran. Začasno se je nastanil pri svoji mami v Podkorenu in si tam ustvaril možnosti za dušnopastirsko delovanje na jeseniškem in bohinjskem območju. S tem se je izpostavil stalni nevarnosti nemške okupatorske oblasti, še bol nevarna pa je bila Varnostno obveščevalna služba Osvobodilne fronte, ki je imela svoje položaje nad Jesenicami in v Bohinju.

18. oktobra 1943 se je z vozom peljal iz Srednje vasi na Koprivnik. Aretirala sta ga dva v nemške uniforme preoblečena partizana. Zaplenila sta mu torbo, v kateri je imel potrebščine za svoje duhovniško delo (brevir, mašno vino, hostije, posodico z bolniškim oljem in rožni venec. Zasliševalce je posebej zanimalo, kaj ve o duhovnikih na Gorenjskem. Povedal je, da skrbi za župnije, kjer manjka dvajset duhovnikov. Ničesar pa ni povedal o drugih duhovnikih. K temu so ga hoteli prisiliti z mučenjem. Znana je izjava nekoga, ki je bil član jeseniške Varnostno obveščevalne službe, da so Srečka obesili na drevo, spodaj zakurili ogenj in ga spuščali nadenj. Tudi tako mučen Srečko ni hotel povedati ničesar. Slednjič se ga pokončali s krampom.

Pogumni duhovnik Srečko Huth je eden tistih, za katere imamo jasen dokaz krščanskega mučeništva: na apostolski poti so ga zgrabili nasprotniki vere in končali njegovo delavno duhovniško življenje. Njihov lasten dokument dokazuje, da je nosil s seboj le inventar za duhovniška opravila. Umrl je kot mučenec za vero v službi svojega duhovniškega poslanstva.

Prisluhnite oddaji, ki jo je vodil Jože Bartolj:

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka.

Oddajo je pripravila Irena Uršič:

Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb.

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«.

Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji.

Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Irena Uršič:

Tokrat lahko poslušate drugo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil postulator postopkov, kapucin, p. dr. Metod Benedik. Predstavil je, kako potekajo postopki za kanonizacijo in kako daleč smo s slovenskimi primeri. Predstavil je tudi poimenski seznam mučencev na katerem je 26 imen žrtev komunizma in 6 imen žrtev nacizma. V oddaji smo se vprašali tudi kakšen je njihov pomen za Cerkev, katoličane in narod.

P. Metod Benedik, foto Radio Ognjišče

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj: