• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

9. 2. 2020, Tri zgodbe slovenskih usmiljenk

Hčere krščanske ljubezni ali usmiljenke so v letu 2019 obhajale stoletnico province. Sicer so sestre prišle v Slovenijo že leta 1843, takrat še imenovane vincentinke, ko jih je s. Leopoldina Brandis, ustanoviteljica graških usmiljenk, pripeljala v mariborsko bolnišnico. Vse do razpada avstro-ogrske države so slovenska dekleta vstopale v Gradcu in potem kot sestre spadale v tamkajšnjo provinco. Leta 1919 pa so dobile samostojno provinco, ki se je kakor novonastala država imenovala Jugoslovanska, provincialno hišo pa je imela v Marijinem domu v Ljubljani.

Lahko rečemo, da so vse sestre, ki so v poklicu vztrajale, na neki način bile mučenke ljubezni. To je dejal sam sveti Vincencij Pavelski, ki je poleg svete Ludovike de Marillac ustanovitelj usmiljenk.

Sestre so veliko trpele tudi med 2. svetovno vojno, še bolj pa po njej. Najprej jih je preganjal gestapo, potem pa nova, komunistična oblast. Ne samo, da so jih odpustili iz bolnišnic in drugih zavodov in niso vedele ne kod ne kam; mnoge izmed njih (okoli 50 sester) so bile kaznovane z zaporom in prisilnim delom samo zato, ker so bile usmiljenke. Izrecno umorjena ni bila nobena, imajo pa za mučenko s. Valerijo Akvino Bojc, ki je zaradi nenehnih zasliševanj in mučenj zbolela in umrla v času, ko je prestajala zapor.

s. Akvina Bojc, foto: arhiv s. usmiljenk

 

Kaj je s. Akvina preživljala v zaporu, je zapisala ena izmed sosester Pavlina Hren, ki je bila takrat še dekle v Katoliški akciji in je bila zaprta skupaj z njo. Tudi ona je bila 5 let zaprta.


s. Pavlina Hren, foto: arhiv s. usmiljenk

 

V nadaljevanju lahko prisluhnete še pričevanju ene izmed misijonark, s. Marjete Mrhar, ki je bila prva sestra v poznejšem slovenskem misijonu na Madagaskarju.


s. Marjeta Mrhar, foto: arhiv s. usmiljenk

 

Besedilo je pripravila s. Cveta Jost, prebrala pa ga je s. Francka Saje:

2. 2. 2020, Utrinki pred pozabo II

Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo drugo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja 2020 predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. V njej spoznamo pet različnih osebnih zgodb mobilizirancev, ki so med vojno naredili tisoče kilometrov po Evropi in se neštetokrat srečali s smrtjo. Teh pet zgodb se je srečno končalo. Vsi so prišli domov. Kot je v spremni besedi zapisala dr. Monika Kokalj Kočevar, je vse vodila neizmerna volja, da preživijo in da spet vidijo svoj dom in domače.

Sodelujoči na predstavitvi: dr. Jože Dežman, dr. Monika Kokalj Kočevar, Mojca Zupan, Silvo Valjavec, direktorica mag Marjana Žibert,  foto: Jože Bartolj.

Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je tudi pogovarjala z ustvarjalci knjige.

Franc Rozman iz Stražišča je v obsežnem dnevniku z neverjetno natančnimi opisi bojevanja na vzhodni fronti in vojakovega vsakodnevnega življenja zapisal svoj boj za preživetje. Njegove dnevnike je prepisala njegova družina na predstavitvi pa je zgodbo do nastanka knjige opisala hčerka Mojca Zupan.

 

Miroslav Lombar s Trstenika je bil v nemški vojski bolničar, doživel je vzhodno fronto in se nato bojeval na nemško-francoski ter nemško-belgijski meji, kjer je prebegnil k Američanom.

 

Milan Emil Valjavec, izučeni krojač z Brezij pri Tržiču, je bil poslan v pehoto v Ingolstadt in na rusko fronto. Njegov sin Silvo je med drugim opisal kako se je štirikrat ognil gotovi smrti.

 

Mihael Petek iz Podbrezij je bil dodeljen enoti topničarjev na vzhodni fronti. Oktobra 1944 se je predal romunski vojski, ki ga je odpeljala v taborišče Feldiora. Zbolel je za tifusom in se vrnil domov šele junija 1945.

 

Na koncu je spregovoril še Janez Žakelj iz Stare vasi pri Žireh, ki je natančno opisal nemogoče razmere v ujetniških taboriščih in težko življenje vojnih ujetnikov v Sovjetski zvezi.

 

Udeleženci predstavitve so do konca napolnili dvorano Gornjskega muzeja v Kranju, foto: Jože Bartolj.

Prisluhnite posnetku predstavitve knjige:

26. 1. 2019, Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

V tretjem delu predstavitve zamolčanega primorskega narodnjaka Ernesta Jazbeca, lahko prisluhnete nagovoru zgodovinarja dr. Jožeta Možine, ki je spregovoril o revolucionarnem ekstremizmu KPS. Gre za brutalen revolucionarni model, spočet v osrednji Sloveniji, ki ga je Komunistična partija Slovenije z zamikom vsilila tudi na Primorsko, kjer so komunisti posledično zakrivili umore številnih primorskih domoljubov in zadali uničujoč udarec narodni enotnosti. Možina je spomnil, da so slovenski komunisti vzpostavili Varnostno-obveščevalno službo za izvajanje atentatov ter s smrtjo zagrozili vsakomur, ki bi odpor proti okupatorju organiziral izven OF.

Voditeljica posveta Erika Jazbar in dr. Jože Možina, foto: Andrej Jazbec

Ernest Jazbec je sicer v družinskem spominu Jožeta Možine kot bratranec njegove none.

Prisluhnite oddaji:

19. 1. 2019, Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Goriška Mohorjeva družba, Študijski center za narodno spravo, ter Krožeka za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice in Virgil Šček iz Trsta so 25. oktobra 2019 v Trgovskem domu v Gorici pripravili študijsko srečanju o Ernestu Jazbecu (1913 – 1945), manj poznanem liku naše polpretekle medvojne zgodovine.


Predavatelji in gostje na posvetu o zamolčanem rodoljubu Ernestu Jazbecu, foto: Andrej Jazbec

Zgodovinar Renato Podbersič ml. je spregovoril o Jazbečevih mladostnih dnevnikih. Med letoma 1928 in 1938 je bolj ali manj redno pisal dnevniške zapiske, ki so se do danes ohranili v družinskem arhivu. Podbersič jih je analiziral in ugotovil, da iz njih lahko razberemo stiske mladega človeka, ki je iskal svoj prostor v družbi. V zapiske je prelival svoja intimna razmišljanja in hrepenenja, medtem ko je zunanji svet precej neopazno brzel mimo njega.

 

Prof. Peter Černic je v svojem predavanju predstavil glavne dileme slovenskih katoličanov na Primorskem od ukinitve slovenskega parlamentarnega predstavništva v Rimu do padca fašizma leta 1943. V delovanje, od leta 1929 že tajne krščansko-socialne organizacije, ki je omahovala med uporom in iskanjem diplomatskih rešitev za izboljšanje stanja slovenske narodne skupnosti v Italiji, je skušal umestiti delo tedaj zelo mladega in politično še neizkušenega Ernesta Jazbeca.

 

Prisluhnite oddaji:

12. 1. 2019, Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub

Goriška Mohorjeva družba, Študijski center za narodno spravo, ter krožka za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice in Virgil Šček iz Trsta, so pripravili 25. oktobra 2019 v Trgovskem domu v Gorici študijsko srečanju o Ernestu Jazbecu (1913 – 1945).

Ernest in Milenca Jazbec, avgusta 1936

 

Zanj že več desetletij trdijo, da je v Trstu 10. marca 1944 v ulici Rosseti umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca, ki so se odpravljali v partizane. Za to kleveto imajo »zasluge« komunisti, predvsem pa njihov povojni publicist Jože Vidic, ki je leta 1975 v knjigi Po sledovih črne roke temu umoru in krivcih zanj namenil celo poglavje.

 

V razpravi, ki jo je moderirala Erika Jazbar, je sodelovalo sedem predavateljev: Majda Jazbec Maček, Renato Podbersič, Peter Černic, Jože Možina, Miroslava Cencič, Martin Brecelj in Ivo Jevnika.

 

Majda Jazbec Maček, foto: Andrej Jazbec

Najprej je Jazbečevo življenje orisal Martin Brecelj, potem pa lahko prisluhnete osebnim spominom na strica Ernesta, ki jih je obudila nečakinja Majda Jazbec Maček: