• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

26. 2. 2017, Slovenska zgodovina – dr. Vasko Simoniti

V oddaji Moja zgodba smo drugič govorili o knjigi z naslovom Slovenska zgodovina in podnaslovom Od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja, katere avtorji so Peter Štih, Vasko Simoniti, Peter Vodopivec.

Pomembna novost nove knjige oziroma dveh je tudi dodano bogato slikovno gradivo, okrog 900 fotografij, arhivskih dokumentov, razglednic, reprodukcij umetniških del in muzejskih predmetov, številni zemljevidi in rodovniki plemiških ter vladarskih rodbin. Avtorji poudarjajo, da je tako kot vsi strnjeni in zaokroženi zgodovinski prikazi tudi ta knjiga plod raziskovanj in spoznanj več generacij zgodovinarjev in drugih strokovnjakov. Delo noče biti, in tudi ni, samo zgodovina Slovencev, saj so na ozemlju, na katerem so živeli slovensko govoreči prebivalci, od nekdaj prebivali tudi ljudje drugih jezikovnih in etničnih skupnosti, ki pa so bili predolgo izrinjeni iz narodno zamejene zgodovinske podobe.

V studiu smo gostili priznanega slovenskega zgodovinarja, nekdanjega ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija, ki je avtor drugega dela knjige od turških vpadov do prve polovice 18. stoletja.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

19. 2. 2017, Ciril Bačer - pričevanje

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate pričevanje Cirila Bačerja.

Rodil se je leta 1926 v vasi Veliki Dol na Krasu. Star komajda 16 let je bil prisilno odveden v posebne bataljone italijanske vojske. Italijanska fašistična oblast je namreč že poleti 1940, ko je Italija vstopila v vojno, najprej izdala ukrep o razorožitvi in o premestitvi italijanskih vojakov slovenske narodnosti v posebne bataljone, v letih 1942 in 1943 pa je pospešeno, prisilno in preventivno mobilizirala tudi primorske mladoletnike, rojene v letih 1924, 1925 in 1926, da bi preprečila njihovo vključitev v partizansko gibanje. Po razpoložljivih dokumentarnih virih je italijanska fašistična vlada samo med avgustom 1942 in avgustom 1943 ustanovila najmanj 115 posebnih čet. Glede na dejstvo, da je bilo v vsaki četi okoli 150 vojakov, to pomeni, da so samo v enem letu v posebne delovne bataljone preselili in razkropili po celotni Italiji okoli 17.000 primorskih fantov in mož.

Ciril Bačer je bil v italijanskih posebnih bataljonih med najmlajšimi. Odveden je bil v Fossano, Savigliano in Torino, kjer je bil izkoriščen za delovno silo. Po kapitulaciji Italije, septembra 1943 se mu je posrečilo priti domov. Že po dveh dneh se je vključil v partizansko gibanje na Primorskem. Konec druge svetovne vojne je dočakal s še ne dopolnjenimi 19 leti in z ranjeno nogo.

Pričevanje je za poslušanje pripravila Irena Uršič.

12. 2. 2017, Slovenska zgodovina – prof. dr. Peter Štih

V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o knjigi z naslovom Slovenska zgodovina in podnaslovom Od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja, katere avtorji so Peter Štih, Vasko Simoniti, Peter Vodopivec.

Pri založbi Modrijan so o knjigi med drugim zapisali:

Slovenska zgodovina je popotovanje po zgodovini ljudi na ozemlju, ki ga Slovenci danes v glavnem razumemo kot svoje in ki je v največji meri vključeno v sodobno državo Slovenijo. Delo je rezultat spoznanj sodobnega slovenskega zgodovinopisja, avtorji - Peter Štih, Vasko Simoniti in Peter Vodopivec - so ugledni zgodovinarji oziroma zgodovinopisci, specialisti za posamezna obdobja naše zgodovine. Kot podlago za celostni prikaz slovenske zgodovine v »besedi in podobi« so uporabili knjigi Na stičišču svetov in Od Pohlinove slovnice do samostojne države, ki sta izšli pred leti pri Modrijanu in bili tudi ponatisnjeni, pa tudi raziskave in objave svojih učiteljev, kolegov in študentov. Delo je opremljeno s slikovnim, kartografskim in genealoškim gradivom, številne fotografije pa so v knjižni izdaji objavljene prvič.

Dr. Peter Štih in dr. Jože Dežman

V studiu smo najprej gostili akademika prof. dr. Petra Štiha, ki je avtor prvega dela knjige od prazgodovinskih kultur do turških vpadov.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

5. 2. 2017, Miroslav Rijavec – italijanski vojak in pripadnik »Slav company«

Miroslav Rijavec se je rodil leta 1923 v Črničah v Vipavski dolini. V italijansko vojsko je bil vpoklican oktobra 1942. Tako kot veliko primorskih fantov in mož je bil iz redne italijanske vojske kmalu premeščen v posebne delovne bataljone italijanske vojske, razorožen in odpeljan na Sardinijo, kamor je italijanska oblast pošiljala po njihovi presoji politično »nezanesljive in nevarne slovanske elemente« in kamor je bilo v posebne bataljone med 2. svetovno vojno odvedenih okoli 6.000 primorskih Slovencev.

Miroslav Rijavec je kmalu spoznal v kako surove razmere je bil zaradi dela v rudniku svinca, zaradi malarije, bombardiranja in lakote, poslan. Rešitev je doživel v prihodu Američanov, odhodu na Korziko in v vključitvi v 7. ameriško armado in v t.i. »Slav company« - kot so Američani poimenovali čete Slovencev, ki so ameriški vojski na Korziki in v južni Franciji pomagale pri gradnji in upravljanju letališč, pristanišč, cest, skladišč, pri telekomunikacijah, prevozih, stražah vojnih ujetnikov. V domovino se je vrnil v jeseni 1945.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Irena Uršič:

29. 1. 2017, Peter Hribar in pravna rehabilitacija zakoncev Hribar

V oddaji moja zgodbi smo gostili svetnika gorenjskega muzeja dr. Jožeta Dežmana in pa Petra Hribarja nečaka zadnjih lastnikov gradu Strmol Rada in Ksenije Hribar.

Beseda je tokrat tekla o pravni rehabilitaciji žrtev medvojnega nasilja.

Kar se tiče žrtev druge svetovne vojne smo zdaj v Sloveniji že tako daleč, da žrtve povojnih pobojev pravno lahko uveljavijo status žrtve vojne in potomci lahko sprožijo tudi postopek ter pridobijo potrdilo o rehabilitaciji s strani sodišč. Še vedno pa imamo problem z med vojnimi žrtvami, ki so jih povzročili partizani. Te namreč po veljavni zakonodaji niso tretirane kot žrtve. Pravzaprav nimajo nobenega statusa in jih zato pravno tudi ne moremo rehabilitirati.

Tako se je pojavila pobuda, za katero bi radi da preraste v gibanje, ki si bo prizadevalo za spremembo zakonodaje. Ta naj bi spremenila pravno dikcijo, da naj bila vsaka žrtev, ne glede na kateri strani je padla, najprej opredeljena kot žrtev, potem pa naj bi se ji dokazovalo krivdo.

Dr. Jože Dežman je med drugim povedal kako daleč smo danes. V vojnem času imamo s strani partizanov približno 4200 umorjenih civilistov, zatem od 600 do 1000 vojnih ujetnikov, pa tudi nekaj tisoč partizanov, ki so bili ubiti s strani njihovih komunističnih soborcev. Tako lahko govorimo o okoli 7000 usodah, ki si vse zaslužijo, da jih republika Slovenija, kot naslednica nekdanjega režima, začne obravnavat drugače kot doslej.

Peter Hribar je v oddaji pojasnil na čem temelji pravni pristop, ki je privedel do rehabilitacije zakoncev Hribar. To je do zdaj tudi edini primer, ko se je predsednik republike Slovenije Borut Pahor opravičil v imenu države, za zločin storjen s strani partizanov.

Prisluhnite oddaji: