• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

21. 6. 2020, O knjigi Partizani Jožeta Pirjevca

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo prelistali novo knjigo dr. Jožeta Pirjevca Partizani. Kaj omenjena knjiga prinaša novega in ali bomo na partizane še gledali kot do zdaj, sta le dve vprašanji, ki se nam zastavljata ob listanju obsežne monografije Cankarjeve založbe. Prvi vtis je, da Pirjevcu partizani in njihovi nasledniki, zaradi objavljenega ne bodo ploskali ...


Naslovnica knjige Partizani

Hudič je v podrobnostih. Tudi v partizanih. Jože Pirjevec nadaljuje sesuvanje Tita in seveda tudi partizanov. Njegovi mentorji oz viri so: Dušan Biber, dolgoletni agent politične policije. Med literaturo v Partizanih je navedenih kar 30 Bibrovih del. Naveden je tudi kot recenzent knjige. Naj dodamo, da je Biber umrl letos v 95 letu starosti. Zatem je tu Janko Pleterski, zasliševalec v času množičnih povojnih umorov, ki mu sam Pirjevec pravi blaznost. Janez Stanovnik, do smrti zvest agent zarote molka in zagovornik sramotnih tabujev v obupnem prizadevanju, da bi skrili resnico in obvarovali zločince, tako Tita kot tovariše. To kaže tudi pri zaupanju, ki ga daje političnima policistoma Zdenko Roterju in Niku Kavčiču, ko nekritično navaja iz njunih besedil.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

14. 6. 2020, Kočevski rog 30 let

Oddajo Moja zgodba smo posvetili 30 letnici pogrebne maše za pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem rogu. Slišali ste odlomke govorov nadškofa Alojzija Šuštarja in Milana Kučana iz leta 1990, ter tudi odlomek pričevanja očeta Janeza Janše o pobegu iz brezna pod Macesnovo gorico. Omenjene arhivske posnetke smo prepletli še z aktualnimi govori letošnje slovesnosti, ki so jih imeli nadškof Stanislav Zore, Borut Pahor, Janez Janša in Matija Ogrin.

Kočevski rog 2020, foto: p. Ivan Rampre

»Danes javno opravljamo simbolični krščanski pogreb,« je 8. julija 1990 pod Krenom pridigal nadškof dr. Alojzij Šuštar. Milan Kučan, predsednik predsedstva, pa je poudaril: »Pokopljimo vse mrtve za vselej.«

Po obredu v čast tridesetletnice dogodka lahko rečemo, da gre dati prav Šuštarju. Njegove besede je letos na slovesnosti pod Macesnovo gorico ponovil nadškof Zore. Predsednik Borut Pahor je govoril o tem, da je »poprava krivic, stvarna in simbolna sprava« nikoli končan proces. Predsednik Vlade RS Janez Janša je bil zelo stvaren: »Zato imamo pravico, da vse brez razlik pokopljemo v označenih grobovih. Da se vrnemo med civilizirane narode.«

Torej proces sprejemanja resnice in vstopanje Republike Slovenije med države, ki pokopavajo vojne žrtve, poteka in prav tako dialoško opredeljevanje ob vedno bolj določenih vprašanjih. Taki sta: Ali bodo umorjeni Romi in domobranci pokopani v Ljubljani? Ali je vojaško pokopališče na Orlovem vrhu v Ljubljani vojaško pokopališče ali pasje sprehajališče?

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

7. 6. 2020, Jože Dežman o knjigah Don Camillo in Peppone

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dr. Jožetu Dežmanu, ki je spregovoril o knjigah pod skupnim naslovom Don Camillo in Peppone. V knjigah spoznavamo zapleten odnos vaškega župnika in komunističnega župana v časih neposredno po drugi svetovni vojni na severu Italije. Zgodbe še zdaleč niso samo humoristične, ampak zastavljajo nekatera temeljna vprašanja o svobodi, veri in vesti v času hladne vojne. Za nas pa so zanimive tudi zato, ker so se dogajale v naši neposredni (demokratični) soseščini.


Jože Dežman, foto: Jože Bartolj

V oddaji je dr. Dežman spregovoril o sedmih knjigah Don Camillo in Peppone, ki so izšle pri Mohorjevi, spomnimo pa se jih predvsem po filmskih uprizoritvah pred leti. Beseda je tekla tudi o avtorju Giovanninu Guareschiju, o njegovi vpetosti v zgodovinsko dogajanje, ki je bilo na severu Italije v naši neposredni bližini podobno kot pri nas (Osvododilna fronta v SLO in Ljudska fronta v Italiji), vendar zelo pomembno razliko, namreč v Italiji je vladala demokracija v Jugoslaviji pa totalitarizem. Tako sta glavna junaka župnik Don Camillo in komunistični župan Peppone.

Za konec smo omenjeno serijo knjig navezali še na primer partizana in komunista Antona Dolinška, ki se je udeležil cerkvenega pogreba svoje mame in bil zato sankcioniran tako v partiji kot na službenem mestu. S tem smo ilustrirali kako zavožen je bil slovenski komunistični radikalizem.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

31. 5. 2020, Lambert Erlich, Lojze Grozde, Anton Mahnič, Filip Terčelj - pričevalci vere

V oddaji Moja zgodba smo gostili akademika Janeza Juhanta, beseda pa je tekla o nekaterih katoliških pričevalcih vere. 26. maja leta 1942 so vosovski likvidatorji ustrelili prof. Lamberta Erlicha, 27. maja goduje Lojze Grozde, dotaknili pa smo se tudi škofa Antona Mahniča in duhovnika Filipa Terčelja. Zakaj so pomembni in kaj nam sporočajo njihovi zgledi danes?


Akademik Janez Juhant, foto: arhiv oddaje Moja zgodba

Iz govora akademika Janeza Juhanta na spominski slovesnosti za pokojnim Lambertom Erlichom 26. maja 2020:

„KP je ob umoru v »imenu OF« širila letak na sam dan umora (26. maja) češ, da sta bila likvidirana Ehrlich in Ciril Žebot, a je bil namesto zadnjega slučajno (!) Viktor Rojic. Poziv(!) IO OF naslednji dan sporoča, da je bil »po organih Varnostno-obveščevalne službe OF kot izdajalec interesov slovenskega naroda ustreljen dr. Lambert Ehrlich«. Izjava v Dokumentih revolucije na treh straneh našteva »zločine«, ki naj bi jih zagrešil narodnozavedni mož. 55 let so Ehrlichovo nesebično in požrtvovalno delovanje za narod in slovensko državo morilci načrtno mazali, ko so s krvavim prevratom svet postavili na glavo: Mučence za vero in narod: Ehrlicha, Natlačena, Kiklja in druge so lažno razglasili za »narodne izdajalce« in jih oblatili; Ehrlichu in še nekaterim so leta 1946 celo oskrunili grob. Škof Vovk je tisto leto ob Kristusovem grobu med drugim pridigal: »Le včasih se je zgodilo, da so divje hijene vdrle na pokopališče in razkopale ter oskrunile grobove.«"

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

24. 5. 2020, Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene. To je prvi del trilogije, ki bo skupaj obsegala okoli 800 strani.
Prvi del Omerzove trilogije je posvečen predvsem medijskemu pogromu nad Edvardom Kocbekom, pesnikom, pisateljem in politikom krščanske provenience. Tu je Delo, pred njim pa njegova predhodnika, časnik Slovenski poročevalec in tednik Ljudska pravica, igralo osrednjo vlogo.


Naslovnica knjige

Nekaj misli o časopisu Delo je strnil tudi nekdanji politik in pisatelj Dimitrij Rupel. Avtorja Igorja Omerzo so kasneje vprašali, kateri novinarji Dela so bili udbovski ovaduhi in ali je to bil nekdanji dopisnik iz Moskve, kasnejši urednik Danilo Slivnik? Na predstavitvi knjige se je s kratko repliko oglasila tudi vdova novinarja Dela Viktorja Blažiča, ki je ob praznovanju obletnice ustanovitve Dela pogrešala nekaj samorefleksije novinarjev, ki zdaj ustvarjajo vsebino tega časopisa.

Prisluhnite oddaji: