• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

17. 5. 2020, Zakladnica spominov

Tokrat smo prisluhnili predstavitvi dela Komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic in predstavitvi spletne strani Zakladnica spominov.


Na fotografiji: Mirjam Dujo Jurjevčič, mag. Majda Pučnik Rudel, Marta Keršič

Projekt so pred časom predstavili na Študijskem centru za narodno spravo. Na predstavitvi so sodelovale predsednica Komisije RS za izvajanje zakona o popravi krivic mag. Majda Pučnik Rudl, ter sodelavki Študijskega centra za narodno spravo, ki sta hkrati avtorici in urednici spletne strani Zakladnica spominov Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.
Komisija za popravo krivic deluje v slovenskem prostoru že 22 let (od 1997) in ureja status bivših političnih zapornikov, žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja in svojcev žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja.
Zakladnica spominov pa je spletna platforma, ki je nastala v sodelovanju z Uradom za Slovence zamejstvu in po svetu, prinaša pa bogate zgodbe pričevalcev, ki so trpeli zaradi nasilja treh totalitarnih režimov, fašizma, nacionalsocializma in komunizma.

Oddajo sta pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič:

10. 5. 2020, Peter Hribar – O spravi

V oddaji Moja zgodba smo objavili del Srečanja pod lipami iz oktobra 2019, ko so v Gorici gostili Petra Hribarja, nečaka umorjenih Rada in Ksenije Hribar z gradu Strmol. Beseda je tekla o zločinu, njegovem prikrivanju, sprenevedanju storilcev in odpuščanju. Pogovor v Kulturnem centru Lojze Bratuž, ki je nastal v sodelovanju s Krožkom za družbenopolitična vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice, je vodila Erika Jazbar.


Peter Hribar, foto: arhiv oddaje Moja zgodba

Peter Hribar je iskalec resnice, ki je več kot 20 let posvetil raziskovanju zgodovine svoje družine. Kot je povedal: "neposrednih pričevalcev, dokumentov in dokazov o tem, kar se je zgodilo nedaleč od gradu Strmol 6. januarja 1944, za zdaj še ni". Gost večera v Gorici je opisal svoja prizadevanja za osvetlitev tragične zgodbe strica Rada Hribarja in tete Ksenije. Dosegel je njuno popolno rehabilitacijo, izkop posmrtnih ostankov in pokop v družinsko grobnico. Našli so mesto umora in eksekutorje - sodelovalo je 11 vosovcev, domačinov. Predsednik republike Borut Pahor se mu je v imenu države opravičil za zavrženo dejanje nad njegovimi sorodniki, sam pa je v odmevnem pogovoru v Odmevih na TV Slovenija dejal, da oprošča tistim, ki so si umazali roke z njuno krvjo ...

Prisluhnite odlomku Srečanja pod lipami:

3. 5. 2020, Božidar Trefalt - 2. del pričevanja

Božidar Trefalt avtor knjige Mladost, ki to ni bila 1928 - 1949, nam v drugem delu svoje pričevanja odstira pogled v čas po drugi svetovni vojni. Ko se je vrnil iz koncentracijskega taborišča v Škofovih zavodih v Šentvidu, je imel le 43 kilogramov. Mama ga vrh stopnic ni spoznala.


Božidar Trefalt in Jože Dežman, foto: Jože Bartolj

Kot mladoletnik je želel nadaljevati prekinjeno šolanje, a mu tedanja oblast to ni dovolila. Ni mu preostalo drugega, kot da se zaposli. Kljub nedokončani šoli je kasneje napredoval vse do mesta računovodje v podjetu Živila. Maščevalo pa se mu je, ker ni hotel stopiti v partijo. V pogovoru je povedal, kako so delili hrano na živilske bone, kako so bili funcijonarji pri dobavah priviligirani in tudi to, kako so lahko božične drevesca in ostale s prazniki povezane stvari, prodajali šele po božiču.

Dotaknil se je tudi svoje vloge pri športu v Kranju. Nekateri ga imajo za očeta kranjskega plavanja. Pri plavalnem športu je prav tako naredil kariero, uspel z gradnjo pokritega bazena, tam pa je spoznal tudi svojo ženo Božo. Aktiven je bil tudi v ribiškem društvu.

Prisluhnite pogovoru, ki ga je pripravil Jože Dežman:

26. 4. 2020, Božidar Trefalt - Mladost, ki to ni bila

Gost oddaje Moja zgodba je bil Božidar Trefalt avtor knjige Mladost, ki to ni bila 1928-1949. Knjiga je leta 2019 izšla pri založbi Družina. Božidar Trefalt nam je v sklenjeni pripovedi prikazal njegovo življenjsko pot od rojstva v Kranju do izpustitve in koncentracijskega taborišča v Šentvidu.

Posebej pretresljivi so njegovi spomini na zadnje majske dni 1945. Ko je s svojo enoto domobrancev odhajal na Koroško, se je na ratko oglasil doma na Primskovem in obljubil, da se bodo kmalu spet videli. Res so se, a le po sreči in v popolnoma drugačnih razmerah, kot so pričakovali. Trefaltov opis življenja v begunskem taborišču v Vetrinju je zelo doživet, sledi izročitev partizanom in vračanje z vlakom preko Jesenic v Jugoslavijo. Zatem so jih v Kranju, na mestu, kjer je sedaj poslopje Zavarovalnice Triglav, zasliševali in popisali. Povedal je lažno ime in preživel, ker je bil mladoleten.

Sledil je zapor in stradanje v škofovih zavodih v Šentvidu. V isti stavbi je bil istočasno zaprt tudi njegov oče. Spomin na šentviško ječo je bil tako strahovit, da se je šele leta 1996 vrnil na kraj svojega in očetovega trpljenja. Zanimivo je, da ni bil izpuščen ob amnestiji 5. avgusta 1945, ampak teden kasneje v zelo napetih okoliščinah, saj so hoteli, da bi postal ovaduh.

Vse do leta 1991 je molčal o svojem otroštvu in mladosti. Bal se je, da ga bo kdo odkril in se mu maščeval.

Prisluhnite oddaji:

19. 4. 2020, Kristina Podkrižnik, rojena Pečar - pričevanje

Tokrat lahko prisluhnete Kristini Podkrižnik, rojeni Pečar, ki se ji je v drugem delu oddaje pridružil še brat Izidor Pečar.
V družini Pečar je bilo šest otrok, najstarejši sin je bil rojen leta 1933, najmlajša hčerka pa po drugi svetovni vojni, ko se je oče vrnil iz zapora v Šentvidu nad Ljubljano. Živeli so v vasi Nadgorica pri Črnučah, blizu cerkve sv. Janeza Krstnika. Doma so imeli kmetijo, oče Jože je bil zelo razgledan in napreden. Bil je član telovadnega društva Orel in odličen športnik. Udeležil naj bi se celo olimpijskih iger, vendar mu zaradi dela na kmetiji to ni bilo omogočeno. Lotil se je različnih del, od zidarjenja, mizarstva, do skrbi za dom, družino in kmetijo.

 

Kristina Podkrižnik, roj. Pečar; foto: Študijski center za narodno spravo

 

Nadgorica je bila v času druge svetovne vojne del nemškega okupacijskega območja. Domačini so bili do začetka vojne med seboj zelo povezani in so drug drugemu pomagali. Na tem območju so se kmalu pojavili partizani.

Zaradi svoje naprednosti in poštenega dela je bil oče nekaterim kmalu v napoto. Zato je bil prisiljen, da se je skrival že med vojno, sicer bi ga partizani umorili. Nasprotovanje je močno občutil tudi takoj po koncu vojne, ko je bil zaprt v šentviških zaporih. Hčerka Kristina se spominja, da ga ob prihodu domov ni spoznala, ker je bil tako spremenjen. Oče ji je povedal, da so imeli v zaporu zelo skromno hrano, v glavnem redko juho, v kateri so plavali črvi.

Po očetovem prihodu iz šentviškega zapora so se nad družino zgrnile nove tegobe in sicer obvezna oddaja in veliki davki, ki so kmetijo skoraj uničili. Le z neverjetnim naporom in trdim delom je domačim uspelo, da so kmetijo obdržali pri življenju. Dodatno so služili kruh s kopanjem mivke in peska na Savi, da so lahko plačali vse davke, ki jih je od njih zahtevala povojna oblast.

Spomine na očeta je ohranil tudi Kristinin brat Izidor, ki mu sicer zaradi zdravstvenih težav nekoliko peša spomin, pa je vendar ohranil glavne poudarke na med in povojni čas. Kristina in njen brat Izidor se spominjata, da so po koncu vojne skozi njihovo vas vozili kamioni, ki so bili namenjeni v bližnji gozd. Po pripovedovanju očeta naj bi bili na teh kamionih zaporniki iz Šentvida. Oče je takrat večkrat ponavljal: 'Spet jih vozijo, spet jih vozijo!' Omenjeno grobišče danes še ni označeno in evidentirano, locirano naj bi bilo v bližnjem močvirnatem gozdu, kjer so speljani jarki, nad njimi pa se vzpenjajo posamezni, nekoliko dvignjeni nasipi.

 

Izidor Pečar, foto: Študijski center za narodno spravo

 

Prisluhnite oddaji, ki sta jo pripravili sodelavki Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.