• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

22. 1. 2017, Tomšičev simpozij – Drevenšek, Granda

Prisluhnete lahko še zadnjima nadaljevanjema Tomšičevega simpozija, ki je konec septembra 2016 potekal v Šmarci pri Kamniku.

Prof. dr. Gorazd Drevenšek, foto: Tanja Dominko

Tokrat lahko prisluhnete predavanju prof. dr. Gorazda Drevenška „France Tomšič kot vizionar slovenskega političnega razvoja" in pa prof. dr. Staneta Grande z naslovom „Slovenska osamosvojitev in sindikalizem".

Prof dr. Stane Granda, foto: Tanja Dominko

Prisluhnite posnetku, ki ga je priskrbela Socialna akademija, oddajo pa je uredil Jože Bartolj:

In še kratek življenjepis:
France Tomšič se je rodil 2. avgusta 1937 v Šmarci pri Kamniku. Po osnovni šoli na Homcu je sprva obiskoval nižjo gimnazijo v Kamniku, nato pa šolanje nadaljeval na Industrijski kovinarski šoli v Kamniku, na Industrijski kovinarski šoli v Kranju in nato še na Srednji tehniški šoli v Ljubljani. Po končani srednji šoli je študiral na Strojni fakulteti Univerze v Ljubljani - smer letalstvo, kjer je leta 1963 z odliko diplomiral.
Po diplomi se je zaposlil na inštitutu tovarne optičnih in steklopihaških izdelkov Jurij Vega v Ljubljani. Leta 1966 je odšel v Zvezno republiko Nemčijo. Kot strojni inženir je tam med drugim deloval v podjetju za izdelavo geofizikalnih instrumentov Askania v Zahodnem Berlinu, ki ga je oktobra 1972 prevzel Siemens.
Leta 1976 se je z družino vrnil v Slovenijo. Zaposlil se je kot strokovnjak za hidravliko in regulacije v Razvojnem inštitutu IRRP v Litostroju. Kmalu po prihodu v Litostroj se je aktivno vključil v Zvezo sindikatov Slovenije.
V širšem slovenskem okolju je postal poznan decembra leta 1987, ko je vodil litostrojsko stavko. Posledica stavke in velikega zbora v dvorani Cankarjevega doma je bila ustanovitev Iniciativnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS). 16. februarja 1989 je bila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma še formalno ustanovljena stranka s socialdemokratskim programom, njeno vodenje pa je prevzel France Tomšič. Stranko je vodil do tretje volilno-programske konference novembra 1989, ko ga je na predsedniškem mestu zamenjal Jože Pučnik.
V procesu pluralizacije in demokratizacije Slovenije je zelo aktivno sodeloval do marca 1990, ko je bil na ustanovnem kongresu izvoljen za predsednika konfederacije neodvisnih sindikatov - Neodvisnost. Takrat je tudi odstopil s položaja podpredsednika SDZS. Aprila 1990 je kandidiral na volitvah in bil v volilni enoti št. 2, ki je obsegala območja občin: Domžale, Kamnik-Litija in Ljubljana-Polje, izvoljen v Družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije ter bil nato dve leti poslanec v prvi demokratično izvoljeni skupščini. Jeseni leta 1992 je med osmimi kandidati kandidiral na prvih volitvah za predsednika Republike Slovenije. Do leta 1997 je bil predsednik v sindikatu Neodvisnost, nato pa se je z upokojitvijo umaknil iz aktivnega sindikalnega življenja, a še vedno spremljal politično življenje v domačem kraju, Sloveniji in tujini. Umrl je 25. marca 2010.

15. 1. 2016, – Ljubo Sirc in memoriam

Tokratno oddajo smo posvetili preminulemu disidentu, ekonomistu Ljubu Sircu (1920 - 2016), ki je konec lanskega leta v 97 letu umrl. Tudi s to oddajo si prizadevamo, da se spomin na Ljuba Sirca vrane v domovino.

Muzejski svetnik Gorenjskega muzeja Kranj dr. Jože Dežman je lani začel v Angliji v Lordski zbornici niz predavanj o Ljubu Sircu. Ob tem je izpostavil širino njegovega delovanja. To da so predavanja organizirali v drugem domu angleškega parlamenta, pa kaže kako ga Britanci visoko cenijo.

Dežman med drugim izpostavlja njegove znanstvene dosežke, saj mu nekateri vidni slovenski ekonomisti priznavajo vrh naše ekonomske znanosti. Ob tem je treba razmišljati še o njegovem zadržanju ob nenaklonjeni družbeni klimi, kjer se je izkazal z upornostjo, zvestobo in poštenjem. Velik in trenutno manj raziskan pa je njegov pomen pri ruski tranziciji.

Dežman navaja, da je Ljubo Sirc po šestih letih zapora poudaril, „da svojega življenja ni nikoli skrival, ker bi se drugače moral pretvarjati." To je človek, ki je pod najhujšimi pritiski uspel ohraniti svojo človečnost.

Dežman nadalje izpostavlja, da je Sirc vedno izražal svoje slovensko poreklo in da se je v Slovenijo rad in velikokrat vračal, ter o njej tudi aktivno razmišljal. Krivice, ki so ga doletele, so ga navdale z kritiko nekdanjega sistema, nikoli pa mu niso zlomile duha.

V drugem delu oddaje lahko prisluhnete tudi pogovoru z njim, ki je nastal ob razstavi Temna stran meseca, ki je bila na ogled v Muzeju novejše zgodovine Slovenije leta 1998.

Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman:

8. 1. 2017, Tomšičev simpozij – Kovač, Podbrežnik

Prisluhnete lahko nadaljevanju objavljanja prispevkov Tomšičevega simpozija, ki je konec septembra 2016 potekal v Šmarci pri Kamniku.

Prof. dr. Bogomir Kovač foto: Tanja Dominko

Tokrat lahko prisluhnete predavanju prof. dr. Bogomirja Kovača z naslovom „France Tomšič in brezpotja slovenske socialne demokracije" in pa mag. Igorja Podbrežnika z naslovom „France Tomšič eden od stebrov prenove družbenega reda in slovenske osamosvojitve".

Mag. Igor Podbrežnik foto: Tanja Dominko

Prisluhnite posnetku, ki ga je priskrbela Socialna akademija, oddajo pa je uredil Jože Bartolj:

1. 1. 2017, Načrt oddaj za leto 2017

Tokrat smo pripravili pogovor z avtorji prispevkov, ki jih lahko poslušate v oddaji Moja zgodba. O pomenu življenjskih zgodb, ki jih lahko poslušamo, so spregovorili muzejski svetnik, kustos v Gorenjskem muzeju Kranj dr. Jože Dežman, Marta Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo in pa kustosinji Muzeja Novejše zgodovine Slovenije dr. Monika Kokalj Kočevar in Irena Uršič.

dr. Jože Dežman, dr. Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič, Irena Uršič in Jože Bartolj

Tudi v letu 2017 nas bodo zanimale zgodbe povezane s totalitarizmi, mobilizacijo Slovencev v nemško in italijansko vojsko, ter osamosvojitvijo Slovenije.

Prisluhnite oddaji, ki jo je vodil Jože Bartolj:

25. 12. 2016, Janez Pogačar – pričevanje

V oddaji Moja zgodba smo gostili inženirja Janeza Pogačarja. Njegova družina je blaženega mučenca Lojzeta Grozdeta sprejela, ko je iz Dolenjske prišel na šolanje v Ljubljano.

Janez Pogačar je v pogovoru najprej predstavil svojo družino, starša, brate in sestre potem pa je dobršen del pogovora namenil prvemu slovenskemu blaženemu mučencu Lojzetu Grozdetu. Povedal je, kako je njegova mama, kljub temu da niso bili premožni za pomoč v gospodinjstvu iskala pomočnico. Javila se je Ivanka Grozde, Lojzetova teta. Nekoč je pogovor nanesel na njenega nadarjenega nečaka Lojzeta, ki bi se rad šolal, vendar pa za to ni imel sredstev. Gospa Pogačar je najprej prosila za priporočilo domačega župnika in ko ga je dobila se je takoj lotila zbiranja sredstev za Lojzetovo namestitev. To ji je uspelo, kljub veliki družini z majhnimi otroki. Prav tako mu je Pogačarjeva mama noč pred sprejemnim izpitom pomagala z inštrukcijami, tako da je bil Lojze Grozde naslednji dan na gimnaziji sprejet v nadaljnje šolanje.

Grozdetov oltar pri Pogačarjevih

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj: