• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

18. 8. 2019, Temna stran meseca II: Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

Tokrat lahko prisluhnete sedmi oddaji v nizu, kjer predstavljamo referate s posveta Temna stran meseca II, ki je potekal novembra 2018 v Ljubljani. Nocoj bomo prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Ivo Jevnikar

Ivo Jevnikar je slovenski časnikar in javni delavec iz Trsta. Bil je zaposlen v slovenskem uredništvu javne radiotelevizijske družbe RAI v Trstu, nazadnje kot glavni urednik. Članke in razprave o narodnostnih in političnih vprašanjih ter o krajevni polpretekli zgodovini objavlja v tržaški reviji Mladika in drugih revijah in zbornikih v zamejstvu in matični Sloveniji, tokrat pa je spregovoril o težavnem odkrivanju zamejske temne strani meseca. Kot ugotavlja avtor, Temna stran meseca med rojaki v zamejstvu v Italiji pred 20. leti ni imela velikega odmeva. Po 20 letih pa se miselnost in ustaljeni vzorci med Slovenci v Italiji spreminjajo zelo počasi, čeprav so glede spoznavanja temne polpreteklosti dočakali kar nekaj raziskovalnih dosežkov.

Janez Suhadolc

V drugem delu oddaje lahko prisluhnete arhitektu, pisatelju in dramatiku Janezu Suhadolcu, ki je v svojem razmišljanju spregovoril o svetli in temni usodi slovenskih umetnikov v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Mnogi umetniki so se ob pravem času prilagodili »novi stvarnosti«, nekatere je povojni čas porinil na obrobje družbe, nekateri so se izselili, posamezniki pa so bili celo ob življenje. Janez Suhadolc je bil pred 20. leti oblikovalec razstave Temna stran meseca.

Oddajo sta za predvajanje pripravili sodelavki Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

11. 8. 2019, Temna stran meseca II: Milko Mikola, Ivan Klemenčič

Na konferenci Temna stran meseca II je sodeloval širok spekter domačih in tujih raziskovalcev ter strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovega dostojanstva in spregovorili o temeljnih človekovih pravicah ter kršitvah le teh. Prisluhnete lahko dr. Milku Mikoli in dr. Ivanu Klemenčiču.

Milko Mikola

Zgodovinar dr. Milko Mikola je svoje raziskovalno delo posvetil predvsem proučevanju povojne komunistične represije v Sloveniji. Sprva je proučeval predvsem povojne nasilne razlastitve premoženja, nato pa je začel proučevati tudi druge še neraziskane oblike povojne komunistične represije. Danes bo v prispevku z naslovom Viri za proučevanje povojne represije v Sloveniji predstavil arhivsko gradivo, ki je nastalo pri delovanju Ozne in Udbe. Prav tako je za proučevanje te problematike pomembno arhivsko gradivo Komisije za izvajanje zakona o popravi krivic in drugih komisij, v poštev pa pridejo tudi ustni viri - pričevanja žrtev povojnega komunističnega nasilja.

Ivan Klemenčič

V drugem delu oddaje pa lahko spremljate razmišljanje dr. Ivana Klemenčiča, v prispevku z naslovom Slovenska avantgarda, novi razred in mafija do danes, v katerem razmišlja o povojnemu komunističnem totalitarizmu in obdobju tranzicije. Dr. Ivan Klemenčič je doktoriral na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Vodil je Glasbeno zbirko NUK in Muzikološki inštitut ZRC SAZU. S kritičnimi prispevki o slovenski družbenopolitični stvarnosti se oglaša od časov slovenske pomladi.

Oddajo sta za predvajanje pripravili sodelavki Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

4. 8. 2019, Temna stran meseca II: Lovro Šturm in Tamara Griesser Pečar

Prisluhnete lahko dvema prispevkoma z mednarodne konference Temna stran meseca II, ki je potekala novembra 2018, v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo v Državnem svetu RS. Tam sta s svojimi razmišljanji sodelovala tudi dr. Lovro Šturm in dr. Tamara Griesser Pečar.

Lovro Šturm

Dr. Lovro Šturm je slovenski pravnik in politik in nekdanji član Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Dr. Šturm objavlja in nastopa na številnih znanstvenih srečanjih doma in v tujini, danes pa bomo prisluhnili njegovemu prispevku z naslovom Začetek revolucionarnega kazenskega prava na Slovenskem in njegovi odmevi po drugi svetovni vojni in po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Prispevek prikazuje ozadje delovanja ljudskih sodišč, politične pritiske in druge značilnosti kazenske in upravnokazenske represije. Zgodovinska dejstva, zabeležena v številnih dokumentih, listinah in strokovnih zgodovinskih delih, pričajo o izvensodnih povojnih pobojih, političnih kazenskih procesih, eksekucijah prebežnikov na državni meji ter o zlorabah oblasti za ohranjanje enostrankarskega sistema in preprečevanje demokracije.

Tamara Griesser Pečar, foto: p. Ivan Rampre

Sledi prispevek dr. Tamare Griesser Pečar, z naslovom, Katoliška Cerkev, sovražnik številka ena? V njem avtorica ugotavlja, da režimski zgodovinarji Cerkev še vedno pavšalno obtožujejo kolaboracije z nacionalsocialističnim in fašističnim okupatorjem. Ideološki in propagandni boj proti Katoliški cerkvi se je tudi po padcu komunizma v Sloveniji nadaljeval. Negativen prikaz katoliške Cerkve srečujemo tudi drugod po Evropi, vendar je odnos do nje v Sloveniji drugačen kot v zahodni Evropi. Dr. Tamara Griesser Pečar je slovenska zgodovinarka, ki se ukvarja s preučevanjem obdobja od propada Avstro-Ogrske do prvih let po drugi svetovni vojni. Predvsem pa se ukvarja z zgodovino katoliške Cerkve v Sloveniji v obdobju od 1941 do 1990.

Oddajo sta za predvajanje pripravili sodelavki Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

28. 7. 2019, Temna stran meseca II: Milček Komelj, Andrej Aplenc

Na mednarodni konferenci Temna stran meseca II, ki je potekala novembra 2018 v Državnem svetu, v Ljubljani sta s svojimi razmišljanji sodelovala tudi dr. Milček Komelj in mag. Andrej Aplenc.

Milček Komelj

Akademik prof. dr. Milček Komelj je upokojeni profesor umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Napisal je vrsto knjig, študij, esejev, kritik in komentarjev ter izdal tri pesniške zbirke. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Evropske akademije znanosti in umetnosti. V članku z naslovom Temna stran meseca v luči slovenske likovne umetnosti 20 let pozneje, so zajeta opažanja ob 20-letnici razstave Temna stran meseca, v luči poznejše likovne ustvarjalnosti in odnosa do nje. Odpira se vprašanje, kako se je umetnost do danes odzvala na našo državno osamosvojitev in na uveljavljanje demokracije po njej ter na trdoživa nasprotovanja njenim pridobitvam.

Andrej Aplenc

Mag. Andrej Aplenc, nekdanji politični zapornik na Golem otoku, je predstavil članek z naslovom Psi lajajo, karavana gre naprej. V njem nas seznanja z interesi Globoke države, ki so večkrat prikriti, ki gradijo na aferah, zato, da bi zastrli pogled na resnične probleme in ki še vedno upravljajo s centra moči. Globoka država označuje politične razmere, v katerih ima ena skupina odločilen vpliv na odločitve, ki jih sprejema vlada.

Oddajo sta za predvajanje pripravili sodelavki Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

21. 7. 2019, Temna stran meseca II: Vasko Simoniti, Aleš Berger

Objavljamo prispevke z mednarodne konference Temna stran meseca II: soočenje in refleksija 20 let kasneje, ki je potekala novembra 2018, v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, Evropske platforme spomina in vesti, Konrad-Adenauer-Stiftunga in sorodnih institucij iz Evrope.

 

Najprej lahko prisluhnete upokojenemu rednemu profesorju za zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Vasku Simonitiju in njegovemu prispevku z naslovom Neprav(n)a država. V svojem razmišljanju ugotavlja, da je med deklariranimi načeli in dejansko stvarnostjo v naši državi občutna razlika, ki jo pogojuje nepremagana dediščina totalitarnega in avtoritarnega režima. Država je namreč dolžna delovati tako, da svojemu državljanu med drugim zagotavlja predvsem zaščito in svobodo. Prispevek skuša odgovoriti na vprašanje, kakšno obliko države uživamo državljani Republike Slovenije.

 

Vasko Simoniti, foto: p. Ivan Rampre

V nadaljevanju sledi prispevek urednika, prevajalca, gledališkega in literarnega kritika ter literarnega zgodovinarja Aleša Bergerja, ki je predstavil članek z naslovom Narodni heroji na pročeljih osemletk. Avtor ugotavlja, da gre pri poimenovanju osnovnih šol v Sloveniji za tri sklope: imenovane so lahko po kraju, v katerem delujejo, po umetniku, znanstveniku, narodnem buditelju ali po osebi iz časa druge svetovne vojne, ki se je tako ali drugače izpostavila v boju proti okupatorju ali bila njegova žrtev. Avtorja zanimajo številčna in vsebinska razmerja med slednjima sklopoma, pri čemer se izkaže, da je osnovnih šol, ki se imenujejo po narodnih herojih, borcih in partizanskih odredih, še zmeraj osupljivo veliko.

 

Aleš Berger

Prisluhnite oddajo, ki sta jo za predvajanje pripravili sodelavki Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.