• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

16. 7. 2017, Gradnja Bohinjskega predora 1900 - 1906

V Bohinjski Bistrici so 19. maja 2017 slovesno odprli razstavo na vagonu avtovlaka s podobo inžinirja Maksa Klodiča. Ta je bil eden od pomembnih graditeljev Bohinjskega predora, ki je s svojimi 6.327,3 metrov najdaljši slovenski železniški predor. To je bilo izhodišče pogovora, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj in njegovo direktorico Marjano Žibert, ter avtorjem knjige Skrivnosti Bohinjskega predora železničarjem Ervinom Sorčem.

Direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert in avtor Ervin Sorč, foto: Gorenjski muzej

V zanimivem pogovoru smo spoznali zgodbo gradnje Bohinjskega predora ter tudi ljudi, ki so med letoma 1900 in 1906 pripomogli k njegovi izgradnji. Na prvem mestu je tukaj ime grofa Giacoma Ceconija, ki je s to gradnjo končal svojo bogato gradbeno kariero. Ob njegovem imenu je treba zapisati še to, da so tunel gradili ročno, predorsko cev so prebili 8 mescev pred rokom, skupno so ga gradili 53 mesecev in da v končnem računu ni bilo nikakršnih aneksov. Cena je bila taka, kot jo je leta 1901 potrdil dunajski parlament.

Bohinjski predor 1906

Ervin Sorč zatem predstavil še nekatere druge ljudi, ki so imeli pomembno vlogo pri gradnji Bohinjskega predora, denimo v začetku omenjenega Maksa Klodiča, ki je bil gradbeni nadzornik in in geodet pri gradnji tunela. Omeniti je potrebno še inženirja Carla Wurmba, ki je projektiral traso železnice in nadinžinerja Franza Vitala Lusserja, ki je vodil izkop tunela iz smeri Podbrda. Kot zadnjega lahko omenimo še takratnega bohinjskega duhovnika Janeza Pibra, ki je imel veliko posredniško vlogo med Bohinjci in gradbeniki, predvsem kar se tiče odkupa zemljišč za traso železnice.

Več pa lahko slišite v pogovoru, ki ga je z Marjano Žibert in Ervinom Sorčem vodil Jože Bartolj:

9. 7. 2017, Posvet o človekovih pravicah - 2. del

Decembra 2016 je v Škofji Loki potekal dvodnevni mednarodni znanstveni posvet z naslovom Človekove pravice in temeljne svoboščine: ZA VSE ČASE!

K sodelovanju so bili povabljeni zgodovinarji, arhivisti, pravniki, sociologi in drugi raziskovalci s področja družboslovja in humanistike, ki so v svojih prispevkih predstavili ter opozorili na kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenskem in hrvaškem prostoru v 20. stoletju. Posebej so bili k sodelovanju avtorji, ki so v svojih prispevkih spregovorili o lokalni tematiki in o primerih kršenja človekovih pravic nad posamezniki ali skupinami na območju Škofje Loke in okolice.


Mag Jože Štukl, foto: ŠCNS

Tokrat lahko prisluhnete mag. Jožetu Štuklju, sodelavcu Loškega muzeja Škofja Loka, ki bo predstavil Loški grad v 20. stoletju in usodo njenih lastnic.


Helena Janežič. foto: ŠCNS

V drugem delu oddaje pa lahko prisluhnete sodelavki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani Heleni Janežič, ki je vodja zbirke tiskov zunaj Republike Slovenije, nekdanjega prepovedanega D - fonda. Spregovorila je o cenzurirani literaturi v času povojne komunistične vladavine v slovenskem prostoru.

Oddajo je pripravila Marta Keršič:

2. 7. 2017, Avstro-Ogrski vojak Franc Kočevar (1881 – 1966)

Tokrat lahko prisluhnete zgodbi Franca Kočevarja slovenskega vojaka 87. pehotnega polka in njegove vojne dnevnike. Gre sicer čitljiv, še neobjavljen, rokopis, ki ga hrani družina, ki pa je pisan brez upoštevanja uveljavljenih pravopisnih pravil, ločil z mnogimi tujkami, ki so jih vojaki uporabljali v vsakdanji komunikaciji in številnimi jezikovnimi posebnostmi. Njegov opis je morda na trenutke nejasen a zato prinaša, v preproste besede ujeta čustvovanja, doživljanja in občutja, ki jih v zgodovinopisju le redko v polni mero upoštevamo in raziskujemo, čeprav so pomemben del resničnosti.


87. pehotni polk v katerem je Franc Kočevar služil je bil ustanovljen l. 1883. Poveljstvo polka in trije njegovi bataljoni so bili v Pulju, poveljstvo in enote 1. bataljona pa v Celju. Razen enega bataljona, ki je odšel na balkansko bojišče je polk svoj vojni krst doživel v Galiciji in katastrofalni umik na Karpate. Ta del polkovne zgodovine je odlično opisan v dnevnikih Franca Kočevarja na podlagi osebnega doživetja. Vojaki 87. pešpolka so pozneje sodelovali na avstro-ogrsko - italijanskem bojišču v bojih na Doberdobski planoti, na Tirolskem in ob reki Piavi - posebej pa so njegovi vojaki zasloveli po najtršjih možnih bojih pri obrambi položajev na Sv. Gabrijelu, ki ga danes poznamo pod imenom Škabrijel. Franc Kočevar je bil takrat že v dolgotrjanme ruskem ujetništvu, ki ga je prav tako skrbno popisal.


87. pehotni polk je bil po narodnosti sestavljen iz 94 % Slovencev in 6 % Nemcev. Saj je njegovo naborno območje obsegalo širše ozemlje spodnje štajersko in sicer: celjski okraj z okolico, Ptuj, Ormož, Slovenske Konjice, Pohorje, Tuhinjsko dolino in Brežice. Tu se polkovna zgodba poveže z vpoklicanim vojakom Francem Kočevarjem.

Franc Kočevar se je rodil l. 1881 družini iz Stranj. V šolo je hodil k Sv. Antonu v Gorenjem Leskovcu. L. 1902 je bil potrjen za triletno vojno službo v 87. pešpolk. 31. julija 1914 pa je bil v spološni mobilizaciji vpoklican in 15. avgusta je odšel na vzhodno bojišče v Galicijo. Doma je ostala njegova žena z eno letom starim otrokom - sinom Jožkom.


V svojih rokopisih je zabeležil je o svojem odhodu v vojno 28. julija zapisal:

»Prispel sem v Celje in še tisti dan smo odšli na Teharje, kjer je bil I. bataljon pešpolka št. 87. Tam smo čakali na odhod. Med tem časom smo imeli v okolici različne orožne vaje. V petek popoldan 14. avgusta smo odšli v mesto Celje z mnogimi raznovrstnimi barvnimi, velikimi in malimi zastavami neznansko okinčani in od velike množice Celjskih prebivalcev pozdravljeni. Ob sončnem zahodu smo se odpeljali proti Budimpešti.«

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil mag. Marko Štepec:

25. 6. 2017, Posvet o človekovih pravicah - 1. del

Ob 10. decembru, svetovnem dnevu človekovih pravic, je Študijski center za narodno spravo, v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, Loškim muzejem Škofja Loka, Kulturno-zgodovinskim društvom Lonka Stara Loka in Muzejskim društvom Škofja Loka, pripravil dvodnevni mednarodni znanstveni posvet z naslovom Človekove pravice in temeljne svoboščine: ZA VSE ČASE! Posvet je potekal v Škofji Loki, 7. in 8. decembra 2016, v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči.

Dr. Andreja Valič Zver, foto ŠCNS

V današnji oddaji bomo prisluhnili pozdravnim nagovorom gostov in organizatorjev in sicer direktorici Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreji Valič Zver,  varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer in županu občine Škofja Loka Mihu Ješetu.

Vlasta Nussdorfer, Foto: ŠCNS

Pozdravnim nagovorom je sledil uvodni panel in odprtje razstave sodelavke NUK-a Helene Janežič z naslovom STOP, CENZURA! Prepovedana literatura in knjižnice 1945-1991.

Miha Ješe

Oddajo je pripravila Marta Keršič:

18. 6. 2017, Igor Omerza – Boris Pahor v žrelu Udbe

V oddaji Moja zgodba smo gostili publicista Igorja Omerzo, avtorja knjige z naslovom Boris Pahor - V žrelu Udbe. Knjiga temelji na gradivu, ki ga je našel v Arhivu Republike Slovenije in je zato še posebej avtentična. Gre za dokumentirano zalezovanje tajne politične policije pisatelja Borisa Pahorja od leta 1952 do 1989.

»Pahorja je Udba spremljala na več načinov - med drugim je izvajala tajne preiskave v njegovi hiši v Trstu, prostorih v Dutovljah in hiši njene sestre v Trstu. V hišo v Trstu mu je nastavila tudi skrite mikrofone, nadzirala mu je pošto in prisluškovala telefonu. Med drugim je v njegovi hiši s tajnimi mikrofoni izvedela za obljubo Edvarda Kocbeka, ki jo je dal Pahorju leta 1975, da bo javno spregovoril o povojnih pobojih domobrancev.« Prepise nekaterih prisluhov je Omerza tudi objavil v knjigi.

V pogovoru se je Igor Omerza med drugim dotaknil tudi najdenih podatkov v zvezi z znanim primorskim zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem.

Prisluhnite pogovoru, ki ga je z Igorjem Omerzo posnel Jože Bartolj: