• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

2. 2. 2020, Utrinki pred pozabo II

Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo drugo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja 2020 predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. V njej spoznamo pet različnih osebnih zgodb mobilizirancev, ki so med vojno naredili tisoče kilometrov po Evropi in se neštetokrat srečali s smrtjo. Teh pet zgodb se je srečno končalo. Vsi so prišli domov. Kot je v spremni besedi zapisala dr. Monika Kokalj Kočevar, je vse vodila neizmerna volja, da preživijo in da spet vidijo svoj dom in domače.

Sodelujoči na predstavitvi: dr. Jože Dežman, dr. Monika Kokalj Kočevar, Mojca Zupan, Silvo Valjavec, direktorica mag Marjana Žibert,  foto: Jože Bartolj.

Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je tudi pogovarjala z ustvarjalci knjige.

Franc Rozman iz Stražišča je v obsežnem dnevniku z neverjetno natančnimi opisi bojevanja na vzhodni fronti in vojakovega vsakodnevnega življenja zapisal svoj boj za preživetje. Njegove dnevnike je prepisala njegova družina na predstavitvi pa je zgodbo do nastanka knjige opisala hčerka Mojca Zupan.

 

Miroslav Lombar s Trstenika je bil v nemški vojski bolničar, doživel je vzhodno fronto in se nato bojeval na nemško-francoski ter nemško-belgijski meji, kjer je prebegnil k Američanom.

 

Milan Emil Valjavec, izučeni krojač z Brezij pri Tržiču, je bil poslan v pehoto v Ingolstadt in na rusko fronto. Njegov sin Silvo je med drugim opisal kako se je štirikrat ognil gotovi smrti.

 

Mihael Petek iz Podbrezij je bil dodeljen enoti topničarjev na vzhodni fronti. Oktobra 1944 se je predal romunski vojski, ki ga je odpeljala v taborišče Feldiora. Zbolel je za tifusom in se vrnil domov šele junija 1945.

 

Na koncu je spregovoril še Janez Žakelj iz Stare vasi pri Žireh, ki je natančno opisal nemogoče razmere v ujetniških taboriščih in težko življenje vojnih ujetnikov v Sovjetski zvezi.

 

Udeleženci predstavitve so do konca napolnili dvorano Gornjskega muzeja v Kranju, foto: Jože Bartolj.

Prisluhnite posnetku predstavitve knjige:

26. 1. 2019, Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

V tretjem delu predstavitve zamolčanega primorskega narodnjaka Ernesta Jazbeca, lahko prisluhnete nagovoru zgodovinarja dr. Jožeta Možine, ki je spregovoril o revolucionarnem ekstremizmu KPS. Gre za brutalen revolucionarni model, spočet v osrednji Sloveniji, ki ga je Komunistična partija Slovenije z zamikom vsilila tudi na Primorsko, kjer so komunisti posledično zakrivili umore številnih primorskih domoljubov in zadali uničujoč udarec narodni enotnosti. Možina je spomnil, da so slovenski komunisti vzpostavili Varnostno-obveščevalno službo za izvajanje atentatov ter s smrtjo zagrozili vsakomur, ki bi odpor proti okupatorju organiziral izven OF.

Voditeljica posveta Erika Jazbar in dr. Jože Možina, foto: Andrej Jazbec

Ernest Jazbec je sicer v družinskem spominu Jožeta Možine kot bratranec njegove none.

Prisluhnite oddaji:

19. 1. 2019, Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Goriška Mohorjeva družba, Študijski center za narodno spravo, ter Krožeka za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice in Virgil Šček iz Trsta so 25. oktobra 2019 v Trgovskem domu v Gorici pripravili študijsko srečanju o Ernestu Jazbecu (1913 – 1945), manj poznanem liku naše polpretekle medvojne zgodovine.


Predavatelji in gostje na posvetu o zamolčanem rodoljubu Ernestu Jazbecu, foto: Andrej Jazbec

Zgodovinar Renato Podbersič ml. je spregovoril o Jazbečevih mladostnih dnevnikih. Med letoma 1928 in 1938 je bolj ali manj redno pisal dnevniške zapiske, ki so se do danes ohranili v družinskem arhivu. Podbersič jih je analiziral in ugotovil, da iz njih lahko razberemo stiske mladega človeka, ki je iskal svoj prostor v družbi. V zapiske je prelival svoja intimna razmišljanja in hrepenenja, medtem ko je zunanji svet precej neopazno brzel mimo njega.

 

Prof. Peter Černic je v svojem predavanju predstavil glavne dileme slovenskih katoličanov na Primorskem od ukinitve slovenskega parlamentarnega predstavništva v Rimu do padca fašizma leta 1943. V delovanje, od leta 1929 že tajne krščansko-socialne organizacije, ki je omahovala med uporom in iskanjem diplomatskih rešitev za izboljšanje stanja slovenske narodne skupnosti v Italiji, je skušal umestiti delo tedaj zelo mladega in politično še neizkušenega Ernesta Jazbeca.

 

Prisluhnite oddaji:

12. 1. 2019, Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub

Goriška Mohorjeva družba, Študijski center za narodno spravo, ter krožka za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice in Virgil Šček iz Trsta, so pripravili 25. oktobra 2019 v Trgovskem domu v Gorici študijsko srečanju o Ernestu Jazbecu (1913 – 1945).

Ernest in Milenca Jazbec, avgusta 1936

 

Zanj že več desetletij trdijo, da je v Trstu 10. marca 1944 v ulici Rosseti umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca, ki so se odpravljali v partizane. Za to kleveto imajo »zasluge« komunisti, predvsem pa njihov povojni publicist Jože Vidic, ki je leta 1975 v knjigi Po sledovih črne roke temu umoru in krivcih zanj namenil celo poglavje.

 

V razpravi, ki jo je moderirala Erika Jazbar, je sodelovalo sedem predavateljev: Majda Jazbec Maček, Renato Podbersič, Peter Černic, Jože Možina, Miroslava Cencič, Martin Brecelj in Ivo Jevnika.

 

Majda Jazbec Maček, foto: Andrej Jazbec

Najprej je Jazbečevo življenje orisal Martin Brecelj, potem pa lahko prisluhnete osebnim spominom na strica Ernesta, ki jih je obudila nečakinja Majda Jazbec Maček:

5. 1. 2020, Po sili vojak II – Vojna pošta

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2020, smo spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je še do 8. marca na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar je tokrat predstavila zbrana pisma s fronte, ki so jih pisali mobiliziranci svojim družinam.

 

 

France Erce, Vojna pošta

Slavko Hribar, 30.6. 1943

Samo čisto premalo mi pišeta. Prosim vaju, da mi večkrat pišeta čez vse, saj ne gre čez cenzuro. Včeraj so v bližini Marcona pristali trije angleški aeroplani, odložili so vohune in municijo. Ravno tisto noč je bila vržena v zrak proga na Marsei. Tako da se tudi tu nahajajo gmajnarji in so sem ter tja rabuke. Pozdravi vse kriške fante in dekleta pa tudi druge prijatelje in prijateljice.

Slavko Hribar, oktober 1944

Name je pozabilo vse, nobeden nič mi ne piše. Zelo se čudim, da ne dobim že en teden pošte ali nič ne pišeta ali pa jaz nič ne dobim. Sem zelo žalosten, da mi nič ne pišeta.

Slavko Hribar, 15. 11. 1943, Grenoble

»Vedno imam v mislih svoj domači kraj. Vedno imam v glavi, kaj delajo Križani in moje prijateljice. Kako bi bil rad doma, pa ne morem pri tem prekletem nasilju tujcev. Mi se bomo borili za svoje domove, ne pa za tujčeve. Mi smo drug narod in biti hočemo zase. To je naša želja in se mora izpolniti.«

 

France Erce, Vojna pošta

 

Oddajo je pripravila Monika Kokalj Kočevar: