• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

21. 5. 2013, Znanstveni posvet ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo – Igor Grdina in Ljuba Dornik Šubelj

V današnji oddaji Moja zgodba boste slišali dve predavanji z znanstvenega posveta ob 4. obletnici vstopa v Hudo Jamo. Znanstveni posvet so skupaj pripravili Študijski center za narodno spravo, Arhiv Republike Slovenije in Slovenski filmski arhiv. Sodelovalo je 17 referentov.
Tokrat bo najprej spregovoril redni profesor, dvakratni dr. znanosti Igor Grdina na temo „Totalitarizmi in emancipacijsko - eliminacijski problem njihove historizacije".

Zdaj pa vas vabim še, da prisluhnete še doktorici Ljubi Dornik Šubelj, ki je spregovorila na temo „Oddelek za zaščito naroda Ministrstva za ljudsko obrambo in množične usmrtitve".

Predavanja je v avdio in video obliki posnel Izidor Šček.

Oddaji lahko prisluhnete tudi v avdio obliki:

 

14. 5. 2013, Slavko Silič - mobiliziranec v italijansko vojsko

»Italijanski oficirji so moji mami poslali nagrado za pridnost, ker sem dobro kuhal.«

Slavko Silič se je rodil leta 1919 v Orehovljah na Goriškem, v leseni baraki, med ruševinami iz 1. svetovne vojne. Ko je bil star šest let, mu je umrl oče. »Navada je bila, da ko se je šlo v šolo, se je učenec poslovil od staršev. Starši so dali sveti blagoslov in otroka prekrižali. Mama mi je rekla: »Slavko, zdaj, prej ko greš v šolo, pojdi gor k tatu (ki je bil že na smrtni postelji) da ti da svoj blagoslov.« In res sem šel gor v sobo. Prekrižal me je in mi rekel: »Z Bogom začni vsako delo, z Bogom delo dokončaj, da boš užival sladki raj.«

Po nagajivem otroškem uporništvu zoper italijanske učitelje je bil marca 1940, tri mesece preden je Italija vstopila v 2. svetovno vojno, vpoklican na služenje italijanski vojski in bil poslan v Idrijo, kjer je kuhal v vojaški kuhinji. Julija 1940, v času napada na Francijo, je bil premeščen v bližino Ventimiglie.

 

Septembra 1942 je bil kot nezanesljiv izločen iz redne vojske in premeščen v posebni bataljon v Dumenzo in Pavio, kjer je opravljal kmečka opravila. »Do spomladi 1943 smo mi mislili, da se tukaj borijo četniki. Potem je eden iz Ajdovščine dobil dopust in on nam je povedal, kako je: »Fantje, ne misliti na četnike, mi moramo držati za partizane.«

Ob kapitulaciji Italije septembra 1943 mu je uspelo priti domov. Slavko Silič se je priključil partizanom in postal krajevni poveljnik Narodne zaščite ter vojaški referent. Član komunistične partije je bil od oktobra 1944 do leta 1952, ko je dal krstiti svojega drugega otroka.

Slavko Silič s kameradoma, Pigna (Italija), januar 1942.

Oddajo je pripravila Irena Uršič:

7. 5. 2013, Znanstveni posvet ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo – Bojan Žalec in Janez Juhant

Ob 4. obletnici vstopa v Hudo Jamo so Študijski center za narodno spravo, Arhiv Republike Slovenije in Slovenski filmski arhiv pripravili tri dogodke: tiskovno konferenco z ogledom Hude jame, znanstveni posvet in ogled filma Christophoros z okroglo mizo. Na znanstvenem posvetu je sodelovalo 17 referentov, različnih strok, ki so vsak s svojega zornega kota osvetljevali pogled na fenomen povojni pobitih v Hudi jami pri Laškem.
Tokrat lahko slišali dve predavanji. Najprej bo spregovoril izredni profesor dr. Bojan Žalec na temo Genocid in totalitarizem, primerjalna pojmovna analiza. V drugem delu pa bomo prisluhnili še rednemu profesorju doktorju Janezu Juhantu, ki je imel na omenjenem posvetu predavanje pod naslovom Spomin na žrtve je opomin človeških stranpoti in spodbuda k sodelovanju. Najprej pa prisluhnimo dr. Bojanu Žalcu:


To je bil dr. Bojan Žalec na temo Genocid in totalitarizem, primerjalna pojmovna analiza. V drugem delu pa bomo prisluhnili še rednemu profesorju doktorju Janezu Juhantu, ki je imel na omenjenem posvetu predavanje pod naslovom Spomin na žrtve je opomin človeških stranpoti in spodbuda k sodelovanju.


Tokrat ste slišali dve predavanji znanstvenega posveta ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo.

Oddaji lahko prisluhnete tudi v avdio obliki:

30. 4. 2013, Pogovor z Jožetom Dežman ob razrešitvi z mesta direktorja Arhiva Republike Slovenije

V oddaji Moja zgodba je tokrat nastopil Jože Dežman, ki so ga 25. aprila 2013 razrešili z mesta direktorja Arhiva Republike Slovenije.

"Dežman je dejansko eden izmed mnogih v paketu kadrovskih menjav »neideološke« vlade Alenke Bratušek, pa vendar v marsičem izstopa iz te zgodbe, saj se prav v njegovem primeru jasno kaže, kaj so resnična ozadja in interesi sedanje izvršne oblasti. Spomniti velja, da je bil Dežman z direktorskega položaja razrešen na podlagi 83. člena zakona o javnih uslužbencih, v okviru katerega lahko vlada v enem letu od nastopa funkcije brez vsebinskih pojasnil razreši predstojnika organa v sestavi ministrstva (Arhiv RS sodi pod ministrstvo za kulturo). Razlogi za razrešitev torej niso bili v tem, da bi Dežman slabo opravljal zaupano delo, temveč očitno v »nekompatibilnosti« s sedanjo oblastno garnituro." (Bogomir Štefanič)

Prisluhnite pogovoru, ki ga je z Jožetom Dežmanom posnel Jože Bartolj:

 

23. 4. 2013, Znanstveni posvet ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo – Jože Dežman in Tamara Griesser Pečar

Ob 4. obletnici vstopa v Hudo Jamo so Študijski center za narodno spravo, Arhiv Republike Slovenije in Slovenski filmski arhiv pripravili tri dogodke: tiskovno konferenco z ogledom Hude jame, znanstveni posvet in ogled filma Christophoros z okroglo mizo. Na znanstvenem posvetu je sodelovalo 17 referentov, različnih strok, ki so vsak s svojega zornega kota osvetljevali pogled na fenomen povojni pobitih v Hudi jami pri Laškem.

Zbrane sta na začetku pozdravila pozdravila dr. Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo, ki je imela tudi uvodni referat z naslovom "Kraljestvo senc" in Jože Dežman, direktor Arhiva Republike Slovenije. Njegovo uvodno razmišljanje bomo slišali tokrat, prav tako pa tudi predavanje dr. Tamare Griesser Pečar o Totalitarnosti slovenske povojne oblasti. Jože Dežman je v uvodu povedal, da je Huda Jama neprekosljiv spomenik najhujše morije v Evropi po drugi svetovni vojni. Prisluhnimo:



To je bil uvodni nagovor direktorja arhiva RS Jožeta Dežmana, zdaj pa bomo prisluhnili predavanju dr. Tamare Griesser Pečar o Totalitarnosti slovenske povojne oblasti.


Oddaji lahko priluhnete tudi v avdio obliki: