V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja športne dosežke predvsem v samostojni državi, ki nas vse državljane povezujejo. V drugi oddaji lahko poslušate, kako sta avtorja oddaje višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič k sodelovanju pritegnila slovenske športne junake.

Na odprtju razstave je bil tudi naš odlični strelec Rajmond Debevec, foto: MNZS.

Na razstavi lahko vidite športne čevlje Luka Dončića, škorenj motokrosista Tima Gajserja, šampionski pas boksarja Dejana Zavca, šampionski prstan košarkarja NBA Raša Nesterovića, številne tekmovalne drese ... V pogovoru sta nam avtorja razstave razkrila, kako sta se srečala z nekaterimi športniki, denimo s skakalcem Petrom Prevcem, smučarjema Alenko Dovžan in Filipom Flisarjem atletom Primožem Kozmusom in številnimi drugimi.

Ob razstavi je izšel tudi bogat zbornik kjer je predstavljena tudi naša športna zgodovina z Rudolfom Cvetkom, nosilcem prve olimpijske kolajne v mečevanju pa Leonom Štukljem, dobitnikom šestih olimpijskih medalj in še 135 drugih oseb iz slovenske športne zgodovine...

Razstava "V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki" je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije na ogled do 1. aprila 2023.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. Razstava je nastala v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije, Zvezo za šport invalidov Slovenije - Slovenskim paralimpijskim komitejem, Fakulteto za šport in ostalimi športnimi zvezami ter ministrstvom za kulturo, k sodelovanju pa so pritegnili tudi slovenske športne šampione samostojne Slovenije

Prisluhnete lahko prvi od dveh oddaj v kateri govorimo o velikih uspehih slovenskih športnikov, ki so ambasadorji naše države. Kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja sta nam povedala avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Čevlji zmagovalcev, foto: MNZS

Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

Tokrat lahko prisluhnete iskrivi pripovedi stoletnice Ide Smerdel iz vasi Klenik na Zgornji Pivki.

Rojena je bila 5. marca 1922 v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini, torej v drugem letu, odkar je primorsko ozemlje pripadalo Kraljevini Italiji in v letu, ko so fašisti prevzeli oblast v državi. Družina z dvanajstimi otroki je imela mlin ob potoku Podstenjšek, gostilno in kmetijo.

Živahen vrvež na domačiji je za vedno ugasnil 4. junija 1942, ko so se italijanske vojaške in fašistične sile s požigom Podstenjška ter šestih bližnjih vasi maščevale za partizanski napad in uboj treh italijanskih stražarjev ob železniški progi med Pivko in Ilirsko Bistrico. Domačija se je pred očmi družine spremenila v požganino. Ida je bila internirana v kraj Sale v provinci Alessandria v Piemontu, koder je ostala do kapitulacije Italije.

Po njej se je vrnila na Pivško, kjer jo je na svoj dom v Knežaku prejela stara mama. Nedolgo za tem so jo aretirale nemške vojaške sile in jo odvedle na prisilno delo v Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt). Ida je bila zadolžena za pretovarjanje materiala v največji proizvodnji bojnih letal Messerchmitt v celotnem tretjem rajhu. K stari mami v Knežak se je na prošnjo kneškega župnika Janeza Krstnika Kalana vrnila še pred koncem 2. svetovne vojne. V najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Irena Uršič:

Poslušate lahko še tretjo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda, ki je izšla v sozaložništvu treh Mohorjevih družb, Teološke fakultete v Ljubljani in društva Združeni ob Lipi sprave.

Tokrat spremljamo dr. Ehrlicha od začetka druge svetovne vojne, ki ga je dočakal v Beogradu. S člani vlade naj bi odšel tudi v Anglijo, ampak konec koncev je po skoraj filmski odisejadi in vožnji preko Sarajeva do črnogorske obale, kjer je doživel tudi težko prometno nesrečo, pristal v Ljubljani. Ko se je vrnil v Slovenijo, je (p)ostal skoraj osrednja politična osebnost. Jeseni novembra 1941 je napisal izjavo Slovenski problem, v kateri je govoril o samostojni Sloveniji, bodisi samostojno ali v okviru srednjeevropskih slovanskih in drugih držav, od Baltika do Egeja, s središčem v Ljubljani.

Portret Lamberta Ehrlicha, avtor: Jože Bartolj

Svoje odločno nasprotovanje italijanskemu in komunističnemu zatiranju v svoji Spomenici Italijanom je plačal z življenjem, ko so ga s študentom Viktorjem Rojicem pred njegovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS). Umor dr. Ehrlicha je poleg Edvarda Kardelja naročil tudi Boris Kidrič, čeprav je Ehrlich leta 1935 na prošnjo njegovega očeta akademika Franceta Kidriča posredoval, da so ga osvobodili iz ječe na Dunaju.

Oddajo smo sklenili z vprašanjema kaj pomeni Ehrlichov umor za našo novejšo zgodovino in kakšna je njegova duhovna in narodna dediščina?

Prisluhnite oddaji, ki jo je vodil Jože Bartolj:

Poslušate lahko drugo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob njegovi knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda, ki je izšla v sozaložništvu treh Mohorjevih družb, Teološke fakultete v Ljubljani in društva Združeni ob Lipi sprave. V drugi oddaji smo orisali njegovo življenje od Pariške mirovne konference do druge svetovne vojne.

Akademik Janez Juhant na predstavitvi knjige, foto: Urad predsednika republike

1. maja 1922 je postal redni profesor za primerjalno veroslovje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in bil trikrat njen dekan. V očeh takratne strokovne javnosti, je bil priznan kot vrhunski znanstvenik, predavatelj, strokovnjak za verstva, etnologijo, misiologijo, avtor knjige "Origin of Australian beliefs", ki se ukvarja z verovanjem avstralskih aboriginov.

Leta 1931 ga je škof Rožman uradno imenoval za študentskega duhovnika. Zavzeto, nesebično in predvsem premišljeno je spodbujal študente (tedaj akademsko mladino) k dejavnemu krščanskemu družbenemu življenju. Dr. Juhant je opisal tudi razmerja med različnimi gibanji pred drugo svetovno vojno pri nas (stražarji, mladci in krščanski socialisti ...) Prav tako lahko slišite o razmerju med dr. Ehrlichom in Edvardom Kocbekom pred drugo svetovno vojno, denimo v pogledu na špansko državljansko vojno.

Prisluhnite oddaji, ki jo je vodil Jože Bartolj: