• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

4. 6. 2013, Povabilo v Kočevski Rog – Anton Drobnič

Druga oddaja v letu 2013 v kateri smo povabili na spravno spominsko slovesnost za po vojni pobitimi domobranci in civilisti v Kočevski Rog, je gostila predsednika Nove Slovenske zaveze Antona Drobniča. Ta je v svojem razmišljanju primerja povojne dogodke v Sloveniji z dogajanji drugod po Evropi.

Ob tem se je posebej ustavil ob sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu iz leta 2010, ki je ruskega partizana Vasilija Kononova spoznalo za krivega vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom, kljub temu da je do tedaj veljalo, da je »nedopustno uporabiti ista merila za sojenje pripadnika tiste strani v vojni, ki je bila nasprotna silam osi in domačim pomagačem«.

Zgodba Vasilija Kononova:

Vasilij Kononov je skupini Rdečih partizanov poveljeval pri dogodkih v latvijski vasi Mazie Bati. Tam je nemška vojska - ki je bila za sovjetsko Rdečo armado drugi okupator v Latviji - februarja 1944 odkrila in uničila skupino Rdečih partizanov, ki jo je vodil major čugunov in se je skrivala v skednju kmeta Meikulsa Krupniksa. Nemško poveljstvo je nekaj mož v tej vasi oskrbelo s puškami in bombami. Vasilij Kononov in njegova enota so vaščane obdolžili, da so vohunili za Nemce in da so čugunovo enoto izdali sovražniku. Zato so se odločili za povračilne ukrepe proti vaščanom. Kononov je 27. maja 1944 s svojo enoto, oblečeno v uniforme nemške vojske, da ne bi zbudila strahu in odpora, vstopil v vas Mazie Bati, kjer so se vaščani pripravljali na praznovanje binkošti. Enoto je razdelil na manjše skupine, od katerih je vsaka napadla po eno hišo. Prijeli so šest mož, enega v kopalni kadi in drugega v postelji, vse pa brez orožja v roki. Na grozovite načine so jih na mestu pobili, poiskali so njihovo orožje in ga zaplenili. Prijeli so tudi tri žene in jih žive vrgli v njihove goreče hiše. Med njimi je bila tudi Krupniksova žena, ki je bila v devetem mesecu nosečnosti. Naslednji dan so preživeli vaščani otrokovo okostje našli poleg sežganega trupla matere! Partizan Vasilij Kononov, po narodnosti Rus, je po vojni ostal v Latviji. Za vojne zasluge je bil odlikovan z Leninovim redom, ki je bilo najvišje sovjetsko odlikovanje.

Sodba Evropskega sodišča proti Vasiliju Kononovu je pomembna tudi za Slovenijo, saj do zdaj še nihče izmed tistih, ki so zagrešili zločine na partizanski strani, za to ni odgovarjal pred sodiščem. Se bo to to zdaj spremenilo, se sprašuje Anton Drobnič?

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

 

 

28. 5. 2013, Povabilo v Kočevski Rog – Janko Maček

Na spravno spominsko slovesnost za po vojni pobitimi v Kočevski Rog, nas je povabil član Nove Slovenske zaveze Janko Maček. Spravna slovesnost bo v nedeljo 9. junija. Ob 11. uri bo začetek sv. maše, ki jo bo daroval novomeški škof Andrej Glavan. Po njej bo akademija s kulturnim programom, ki jo pripravlja Nova Slovenska zaveza.

Janko Maček je razmišljal o tem, zakaj je še vedno potrebno govoriti o Kočevskem Rogu in romati na ta tragični kraj slovenske zgodovine. Hkrati je povedal, kako se letošnji datum spominske slovesnosti 9. junij, ujema z dogodki pred 68. leti. To je namreč ravno dan, ko so se likvidacije končale in ni bilo več streljanja ter miniranja. Okrog jame je bilo vse tiho. Trije so se tisti dan rešili iz brezna v Macesnovi gorici: Milan Zajec, France Dejak in Franc Kozina. Živih je bilo sicer okoli deset, vendar pa ostali niso zmogli napora, da bi splezali na površje, kajti nekateri so bili v jami več dni…

 

Takole je sklenil svoje razmišljanje Janko Maček: » Pokol v Rogu so izvajali na skrajno krut in poniževalen način. Mlade fante, ki so še med vožnjo v Kočevje mislili, da gredo na delo, da vsaj lačni ne bodo več, so zvezali z žico in jih celo pot do morišča pretepali. Tudi to, da so se morali pred odhodom k jami sleči, je bilo skrajno poniževalno. Celo ruski boljševiki so poljske oficirje v Katynu streljali oblečene. O odpiranju že zaceljenih ran govorijo večinoma tisti, ki nočejo slišati resnice, ki hočejo prikriti ali vsaj omiliti zločin. Je bil morda Rog res samo napaka? Resnica prav gotovo ne bo ovirala sprave. Ravno nasprotno!«

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Bartolj:

21. 5. 2013, Znanstveni posvet ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo – Igor Grdina in Ljuba Dornik Šubelj

V današnji oddaji Moja zgodba boste slišali dve predavanji z znanstvenega posveta ob 4. obletnici vstopa v Hudo Jamo. Znanstveni posvet so skupaj pripravili Študijski center za narodno spravo, Arhiv Republike Slovenije in Slovenski filmski arhiv. Sodelovalo je 17 referentov.
Tokrat bo najprej spregovoril redni profesor, dvakratni dr. znanosti Igor Grdina na temo „Totalitarizmi in emancipacijsko - eliminacijski problem njihove historizacije".

Zdaj pa vas vabim še, da prisluhnete še doktorici Ljubi Dornik Šubelj, ki je spregovorila na temo „Oddelek za zaščito naroda Ministrstva za ljudsko obrambo in množične usmrtitve".

Predavanja je v avdio in video obliki posnel Izidor Šček.

Oddaji lahko prisluhnete tudi v avdio obliki:

 

14. 5. 2013, Slavko Silič - mobiliziranec v italijansko vojsko

»Italijanski oficirji so moji mami poslali nagrado za pridnost, ker sem dobro kuhal.«

Slavko Silič se je rodil leta 1919 v Orehovljah na Goriškem, v leseni baraki, med ruševinami iz 1. svetovne vojne. Ko je bil star šest let, mu je umrl oče. »Navada je bila, da ko se je šlo v šolo, se je učenec poslovil od staršev. Starši so dali sveti blagoslov in otroka prekrižali. Mama mi je rekla: »Slavko, zdaj, prej ko greš v šolo, pojdi gor k tatu (ki je bil že na smrtni postelji) da ti da svoj blagoslov.« In res sem šel gor v sobo. Prekrižal me je in mi rekel: »Z Bogom začni vsako delo, z Bogom delo dokončaj, da boš užival sladki raj.«

Po nagajivem otroškem uporništvu zoper italijanske učitelje je bil marca 1940, tri mesece preden je Italija vstopila v 2. svetovno vojno, vpoklican na služenje italijanski vojski in bil poslan v Idrijo, kjer je kuhal v vojaški kuhinji. Julija 1940, v času napada na Francijo, je bil premeščen v bližino Ventimiglie.

 

Septembra 1942 je bil kot nezanesljiv izločen iz redne vojske in premeščen v posebni bataljon v Dumenzo in Pavio, kjer je opravljal kmečka opravila. »Do spomladi 1943 smo mi mislili, da se tukaj borijo četniki. Potem je eden iz Ajdovščine dobil dopust in on nam je povedal, kako je: »Fantje, ne misliti na četnike, mi moramo držati za partizane.«

Ob kapitulaciji Italije septembra 1943 mu je uspelo priti domov. Slavko Silič se je priključil partizanom in postal krajevni poveljnik Narodne zaščite ter vojaški referent. Član komunistične partije je bil od oktobra 1944 do leta 1952, ko je dal krstiti svojega drugega otroka.

Slavko Silič s kameradoma, Pigna (Italija), januar 1942.

Oddajo je pripravila Irena Uršič:

7. 5. 2013, Znanstveni posvet ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo – Bojan Žalec in Janez Juhant

Ob 4. obletnici vstopa v Hudo Jamo so Študijski center za narodno spravo, Arhiv Republike Slovenije in Slovenski filmski arhiv pripravili tri dogodke: tiskovno konferenco z ogledom Hude jame, znanstveni posvet in ogled filma Christophoros z okroglo mizo. Na znanstvenem posvetu je sodelovalo 17 referentov, različnih strok, ki so vsak s svojega zornega kota osvetljevali pogled na fenomen povojni pobitih v Hudi jami pri Laškem.
Tokrat lahko slišali dve predavanji. Najprej bo spregovoril izredni profesor dr. Bojan Žalec na temo Genocid in totalitarizem, primerjalna pojmovna analiza. V drugem delu pa bomo prisluhnili še rednemu profesorju doktorju Janezu Juhantu, ki je imel na omenjenem posvetu predavanje pod naslovom Spomin na žrtve je opomin človeških stranpoti in spodbuda k sodelovanju. Najprej pa prisluhnimo dr. Bojanu Žalcu:


To je bil dr. Bojan Žalec na temo Genocid in totalitarizem, primerjalna pojmovna analiza. V drugem delu pa bomo prisluhnili še rednemu profesorju doktorju Janezu Juhantu, ki je imel na omenjenem posvetu predavanje pod naslovom Spomin na žrtve je opomin človeških stranpoti in spodbuda k sodelovanju.


Tokrat ste slišali dve predavanji znanstvenega posveta ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo.

Oddaji lahko prisluhnete tudi v avdio obliki: