• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

11. 2. 2014, Rozalija Lindič, roj. Trunkelj – družinska zgodba

V oddaji lahko prisluhnete pričevanju Rozalije Lindič, hčerke Antona in Marije Trunkelj iz Loga pri Žužemberku. Oče Anton je bil izobražen in napreden gospodar. Po opozorilu, da mu grozi likvidacija, se je umaknil v Ljubljano, po vojni pa v Avstrijo. Trije borci Gubčeve brigade so njegovo ženo Marijo, mater osmih otrok, ubili pod vasjo Reber Reber pri Žužemberku 15. julija 1944. Po vojni so družini zaplenili še dobršen del premoženja, otroci pa so zaradi obveznih oddaj po vojni, bili stalni boj s pomanjkanjem.

 

Rozalija Lindič je zapisala, da so se partizani nad otroci grdo znašali, vse izropali, od slik do knjig, saj je bil oče napreden, ugleden. Ustrahovanje je trajalo še po koncu vojne, do srede leta 1946, kajti na vsak način so hoteli najti očeta, ker so mislili, da ga otroci nekje skrivajo. Tako t pravzaprav sploh niso vedeli, da se je vojna že končala. Mlajši sin je zaradi vojen shodil šele z drugim letom, potem je pri četrtem letu spet odpovedal in ni hodil. Od ozeb in mraza je dobil paralizo nog in je posledično šepal do prezgodnje smrti.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Majda Pučnik Rudl:

4. 2. 2014, SLO − slovenski zgodovinski magazin in Padle maske

Zgodovinar Jože Dežman je v prvem delu pogovora z Jožetom Bartoljem predstavil novo slovensko zgodovinsko revijo, SLO časi, kraji, ljudje, ki je jo založba Družina začela izdajati konec januarja 2014. Revijo ureja Jože Dežman s sodelavci uredniškega odbora dr. Lilijano Žnidaršič Golec, dr. Antonom Veluščkom in dr. Luko Vidmarjem. Revija, ki bo na 76 barvnih straneh izhajala štirikrat letno, bo zajela vse zgodovinske plasti od najzgodnejših ostalin, najdenih na slovenskem ozemlju do vrhunca narodne istovetnosti v suvereni državi.

V drugem delu pogovora pa se je Jože Dežman dotaknil knjige dr. Zdenka Roterja Padle maske - Od partizanskih sanj do novih dni, ki je izšla pri založbi Sanje. Po Dežmanovih besedah knjiga nekdanjega oznovca, ki je med drugim v zaporih zasliševal številne duhovnike, nikakor ne razkriva travmatične polpretekle dobe, ampak jo ravno nasprotno, zamegljuje in svojo (nečedno) vlogo pri tem relativizira. Maske torej še zdaleč niso padle...


Prisluhnite oddaji:

28. 1. 2014, Ingo Falk Pash Wallersberg – družinska zgodba, 2. del

V oddaji moja zgodba lahko prisluhnete drugemu delu pričevanja Inga Paša, ki je bil v prvi slovenski vladi, minister za turizem in gostinstvo.

Kot piše znana srbska pisateljica Slavenka Drakulić v članku Zakaj se nisem vrnila v Beograd (2009): »Čeprav so naši očetje med (drugo svetovno) vojno naredili veliko zločinov, niso nikoli govorili o njih. Ne krivim jih za to, ker so molčali - priča sem podobnemu molku po zadnjih vojnah na Hrvaškem, v Bosni in na Kosovu. Ampak krivim nas, ker jim nismo postavili pravih vprašanj, npr. najbolj preprostega in najtežjega od vseh: kaj si počel v vojni, oče? Na meni/nas je ležala odgovornost za raziskovanje njihovih opravičil in njihovega ideološkega tolmačenja zgodovine. Padli smo na izpitu zgodovine, ker tega nismo storili. Na meni/nas je ležala odgovornost, odgovornost naslednje generacije, da izvemo resnico o njihovi vojni, ki ni bila samo antifašistična vojna in komunistična revolucija - ampak je bila tudi državljanska vojna. Mi pa smo verjeli v uradno verzijo iz šolskih učbenikov, zato ker smo na ta način lažje živeli. Naše stališče do preteklosti je bil eden od razlogov, da je bilo tako lahko pognati nove vojne v devetdesetih letih... Ne smemo molčati. Ne smemo ponavljati lastnih napak ali napak naših staršev. Vsi se moramo soočiti s preteklostjo. To je obveza vseh ljudi, ki niso bili priče vojne...« (Drakulić, 2009)

 

 

Prisluhnite drugemu delu pričevanja, ki ga je pripravila Majda Pučnik Rudl:

 

21. 1. 2014, Ingo Falk Pash Wallersberg – družinska zgodba 1.del

V oddaji moja zgodba lahko prisluhnete prvemu delu pričevanja Inga Paša, ki je bil v prvi slovenski vladi, minister za turizem in gostinstvo.
Brata dvojčka Boris in Ingo Paš sta se rodila leta 1941 v Berlinu. Preživela sta bombardiranje Berlina in se z materjo Nives, hčerko pesnice in prevajalke Lili Novy, leta 1944 zatekla v Slovenijo. Tu sta za las ušla pomoru v taborišču Lancovo pri Radovljici.
Oče, ki je bil nemškega rodu, je bil ubit v Nemčiji takoj po vojni. Ker se je mati po izpustitvi iz taborišča Lancovo morala vrniti v Nemčijo ter zaradi njene bolezni in prezgodnje smrti, sta z bratom svoj dom našla pri stari mami Lili Novy na Starem trgu v Ljubljani.

Prisluhnite prvemu delu pričevanja, ki ga je pripravila Majda Pučnik Rudl:

14. 1. 2014, Milan Zajec – In memoriam

Tokrat smo se v oddaji Moja zgodba poklonili spominu na Milana Zajca, enega tistih, ki jim je bilo dano pobegniti iz morišča v Kočevskem Rogu. Umrl je v petek 20. decembra 2013, pokopan pa je bil v petek 27. decembra v Clevelandu v ZDA.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Navedimo odlomek iz pogovora Janeza Grila s škofom Stanislavom Leničem, ki je bil objavljen v Družini, štev. 14-15, 1990. Na vprašanje o tem, kaj je takoj po vojni zvedel o pobijanju domobrancev, je odgovoril:

»Na škofijo so začele prihajati novice, da vračajo domobrance. Storiti nismo mogli ničesar. Bili smo poraženci in so nas kot take jemali. Nihče nas ne bi niti poslušal. Sprva nismo mogli verjeti, da je to sploh mogoče. Potem so prišle prve vesti, da jih vozijo v Kočevski rog. Bilo je strahotno, mora nad deželo. Nihče ni hotel ničesar vedeti ali videti, če smo koga spraševali.
Prvo natančno poročilo, ki sem ga jaz dobil, mi je dal Milan Zajec iz Velikega Gabra, ki se je rešil iz jame v Rogu. Prosili so me, da sem ga šel spovedat in obhajat v Stehanjo vas, kjer se je skrival pri svoji teti. Skoraj čudežno sem prišel do njega. Spremljal me je njegov brat in še nekdo. V Gabru je skočil pred nas komandir milice in rekel: Pregledali bomo to bando, kaj ima pri sebi. Nenadoma ga je nagovorila neka ženska in ga tako zamotila, da smo lahko šli mimo. Vso noč sem se pogovarjal z Milanom Zajcem in on mi je vse natančno povedal, kako je potekalo vračanje in pobijanje domobrancev.
Kasneje, sredi marca 1946, je bila velika nevarnost, da bi tega preživelega domobranca ujeli, ker je pogorel kozolec, na katerem se je skrival. Pomagal sem mu in ga na kolesu spremljal do Šentjošta, kjer sta ga dva fanta prevzela in peljala čez mejo. Pred kratkim je bil pri meni na obisku Slovenec iz Argentine in mi povedal da je on eden tistih, ki je Zajca spravil čez mejo. Spomnim se, kako mi je Milan Zajc pravil, da ga je v duhu vedno spremljalo pet njegovih v Rogu pobitih bratov in mu govorilo: Milan, bodi pogumen, ti se boš rešil. Bog hoče imeti pričo vsega tega, kar se je v Rogu dogajalo.« Leniča so obsodili tudi zaradi njegove pomoči pri Zajčevem pobegu.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman: