• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

24. 5. 2020, Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene. To je prvi del trilogije, ki bo skupaj obsegala okoli 800 strani.
Prvi del Omerzove trilogije je posvečen predvsem medijskemu pogromu nad Edvardom Kocbekom, pesnikom, pisateljem in politikom krščanske provenience. Tu je Delo, pred njim pa njegova predhodnika, časnik Slovenski poročevalec in tednik Ljudska pravica, igralo osrednjo vlogo.


Naslovnica knjige

Nekaj misli o časopisu Delo je strnil tudi nekdanji politik in pisatelj Dimitrij Rupel. Avtorja Igorja Omerzo so kasneje vprašali, kateri novinarji Dela so bili udbovski ovaduhi in ali je to bil nekdanji dopisnik iz Moskve, kasnejši urednik Danilo Slivnik? Na predstavitvi knjige se je s kratko repliko oglasila tudi vdova novinarja Dela Viktorja Blažiča, ki je ob praznovanju obletnice ustanovitve Dela pogrešala nekaj samorefleksije novinarjev, ki zdaj ustvarjajo vsebino tega časopisa.

Prisluhnite oddaji:

17. 5. 2020, Zakladnica spominov

Tokrat smo prisluhnili predstavitvi dela Komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic in predstavitvi spletne strani Zakladnica spominov.


Na fotografiji: Mirjam Dujo Jurjevčič, mag. Majda Pučnik Rudel, Marta Keršič

Projekt so pred časom predstavili na Študijskem centru za narodno spravo. Na predstavitvi so sodelovale predsednica Komisije RS za izvajanje zakona o popravi krivic mag. Majda Pučnik Rudl, ter sodelavki Študijskega centra za narodno spravo, ki sta hkrati avtorici in urednici spletne strani Zakladnica spominov Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.
Komisija za popravo krivic deluje v slovenskem prostoru že 22 let (od 1997) in ureja status bivših političnih zapornikov, žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja in svojcev žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja.
Zakladnica spominov pa je spletna platforma, ki je nastala v sodelovanju z Uradom za Slovence zamejstvu in po svetu, prinaša pa bogate zgodbe pričevalcev, ki so trpeli zaradi nasilja treh totalitarnih režimov, fašizma, nacionalsocializma in komunizma.

Oddajo sta pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič:

10. 5. 2020, Peter Hribar – O spravi

V oddaji Moja zgodba smo objavili del Srečanja pod lipami iz oktobra 2019, ko so v Gorici gostili Petra Hribarja, nečaka umorjenih Rada in Ksenije Hribar z gradu Strmol. Beseda je tekla o zločinu, njegovem prikrivanju, sprenevedanju storilcev in odpuščanju. Pogovor v Kulturnem centru Lojze Bratuž, ki je nastal v sodelovanju s Krožkom za družbenopolitična vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice, je vodila Erika Jazbar.


Peter Hribar, foto: arhiv oddaje Moja zgodba

Peter Hribar je iskalec resnice, ki je več kot 20 let posvetil raziskovanju zgodovine svoje družine. Kot je povedal: "neposrednih pričevalcev, dokumentov in dokazov o tem, kar se je zgodilo nedaleč od gradu Strmol 6. januarja 1944, za zdaj še ni". Gost večera v Gorici je opisal svoja prizadevanja za osvetlitev tragične zgodbe strica Rada Hribarja in tete Ksenije. Dosegel je njuno popolno rehabilitacijo, izkop posmrtnih ostankov in pokop v družinsko grobnico. Našli so mesto umora in eksekutorje - sodelovalo je 11 vosovcev, domačinov. Predsednik republike Borut Pahor se mu je v imenu države opravičil za zavrženo dejanje nad njegovimi sorodniki, sam pa je v odmevnem pogovoru v Odmevih na TV Slovenija dejal, da oprošča tistim, ki so si umazali roke z njuno krvjo ...

Prisluhnite odlomku Srečanja pod lipami:

3. 5. 2020, Božidar Trefalt - 2. del pričevanja

Božidar Trefalt avtor knjige Mladost, ki to ni bila 1928 - 1949, nam v drugem delu svoje pričevanja odstira pogled v čas po drugi svetovni vojni. Ko se je vrnil iz koncentracijskega taborišča v Škofovih zavodih v Šentvidu, je imel le 43 kilogramov. Mama ga vrh stopnic ni spoznala.


Božidar Trefalt in Jože Dežman, foto: Jože Bartolj

Kot mladoletnik je želel nadaljevati prekinjeno šolanje, a mu tedanja oblast to ni dovolila. Ni mu preostalo drugega, kot da se zaposli. Kljub nedokončani šoli je kasneje napredoval vse do mesta računovodje v podjetu Živila. Maščevalo pa se mu je, ker ni hotel stopiti v partijo. V pogovoru je povedal, kako so delili hrano na živilske bone, kako so bili funcijonarji pri dobavah priviligirani in tudi to, kako so lahko božične drevesca in ostale s prazniki povezane stvari, prodajali šele po božiču.

Dotaknil se je tudi svoje vloge pri športu v Kranju. Nekateri ga imajo za očeta kranjskega plavanja. Pri plavalnem športu je prav tako naredil kariero, uspel z gradnjo pokritega bazena, tam pa je spoznal tudi svojo ženo Božo. Aktiven je bil tudi v ribiškem društvu.

Prisluhnite pogovoru, ki ga je pripravil Jože Dežman:

26. 4. 2020, Božidar Trefalt - Mladost, ki to ni bila

Gost oddaje Moja zgodba je bil Božidar Trefalt avtor knjige Mladost, ki to ni bila 1928-1949. Knjiga je leta 2019 izšla pri založbi Družina. Božidar Trefalt nam je v sklenjeni pripovedi prikazal njegovo življenjsko pot od rojstva v Kranju do izpustitve in koncentracijskega taborišča v Šentvidu.

Posebej pretresljivi so njegovi spomini na zadnje majske dni 1945. Ko je s svojo enoto domobrancev odhajal na Koroško, se je na ratko oglasil doma na Primskovem in obljubil, da se bodo kmalu spet videli. Res so se, a le po sreči in v popolnoma drugačnih razmerah, kot so pričakovali. Trefaltov opis življenja v begunskem taborišču v Vetrinju je zelo doživet, sledi izročitev partizanom in vračanje z vlakom preko Jesenic v Jugoslavijo. Zatem so jih v Kranju, na mestu, kjer je sedaj poslopje Zavarovalnice Triglav, zasliševali in popisali. Povedal je lažno ime in preživel, ker je bil mladoleten.

Sledil je zapor in stradanje v škofovih zavodih v Šentvidu. V isti stavbi je bil istočasno zaprt tudi njegov oče. Spomin na šentviško ječo je bil tako strahovit, da se je šele leta 1996 vrnil na kraj svojega in očetovega trpljenja. Zanimivo je, da ni bil izpuščen ob amnestiji 5. avgusta 1945, ampak teden kasneje v zelo napetih okoliščinah, saj so hoteli, da bi postal ovaduh.

Vse do leta 1991 je molčal o svojem otroštvu in mladosti. Bal se je, da ga bo kdo odkril in se mu maščeval.

Prisluhnite oddaji: