• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

14. 11. 2012 Tragična usoda družine Kandare

Oddaja Moja zgodba tokrat ponuja vpogled v tragično usodo družine Kandare iz Starega trga pri Ložu. Oče Franc in mati Ivana sta imela devet otrok. Vojna, revolucija in povojno maščevanje zmagovalcev je družino zelo prizadela. Ubiti so bili oče Franc in šest bratov Janez, Franc, Peter, Albin, Stane in Alojzij. Ostala je mati Ivana s hčerkama Marijo in Ivano ter najmlajšim sinom Ludovikom.

Spominska stena družine Kandare

O okoliščinah tragičnih izgub, o bolečini in trpljenju družine je pričeval Ludovik Kandare, ki se mu je na koncu pridružil še njegov sin Franc. Ta je do konca osnovne šole (do leta 1969) še upal, da bo kak stric le še prišel domov.

Oddajo so zaključili s preprostim apelom, da iščejo svoje prednike in se jih spominjajo, da ponujajo novo možnost komunikacije s preprostimi besedami: „Mi iščemo svoje prednike in če kdo kaj ve o tem prosimo, naj nam pri tem pomaga."

 

Družina Ludovika Kandareja, na levi sin Franc.

Oddajo je pripravila Majda Pučnik Rudl.

31. 10. 2012 Prikriti odpor – dr. Blaž Torkar

V oddaji Moja zgodba je tokrat nastopil dr. Blaž Torkar, ki je avtor zanimive zgodovinske študije z naslovom "Prikriti odpor. Ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno". Knjiga je pred kratkim izšla pri Celovški Mohorjevi družbi.

Delo se ukvarja z delovanjem ameriških vojaških in obveščevalnih misij na Slovenskem med drugo svetovno vojno. To je tema, ki je bila v uradnem zgodovinopisju do zdaj precej neraziskana. Delo temelji na ameriških arhivih, pa tudi iz domačih gradiv, hranjenih v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. Avtor posbej analizira konflikt med OSS-om in partizanskim vodstvom v Sloveniji in Jugoslaviji. Knjiga je strokovno in znanstveno utemeljena, a hkrati razumljiva in vsebinsko privlačna tudi za nestrokovnega bralca.

 

Oddajo je pripravil Jože Dežman.

 

 

Sondiranje starega rudnika Bohemia – Pečovnik

 

Spoštovani!
Za sondiranje starega rudnika Bohemia - Pečovnik, Celje, bi bilo potrebnih 25.000 EUR. Sredstva po zadnjem rebalansu proračuna Republike Slovenije za leto 2012 niso predvidena.
Na območju rudnika Pečovnik je grobišče povojnih pobojev iz maja in junija 1945. Grobišče je v jašku, ki je bil kasneje zasut, prekrit z bruni, betonsko ploščo in z nasutjem zemlje, ali pa v rovu, ki je približno 30 metrov jugozahodno od jaška, in se je spuščal pod kotom 35% v globino. Tudi vhod v ta rov je zdaj zasut in izravnan s tlemi.
Vljudno vas prosim v imenu tisočih žrtev - Slovencev, da s svojim finančnim prispevkom pomagate zbrati zgoraj navedena sredstva in tako omogočite sondiranje rudnika.
Denar nakažite na transakcijski račun Nove slovenske zaveze št. 24200 900 4370 346, referenčna št. (sklic) 00 100771.
Najlepše se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam,
Janez Črnej

 

 

 

24. 10. 2012 Vroče sledi hladne vojne – Janez Arnež, Andreja Klasinc Škofljanec, Tadej Cankar in Gregor Jenuš

Cikel Vreče sledi hladne vojne smo zaključili z oddajo v kateri nastopajo Janez Arnež, Andreja Klasinc Škofljanec, Tadej Cankar in Gregor Jenuš, druži pa jih tema o arhivih. Zadnji trije so arhivarji Arhiva Republike Slovenije. Gre za štiri raznorodna pričevanja, ki jih združuje arhivsko gradivo. Tega je varovati in gradivo ponuditi uporabnikom, ne pa uničevati, kot se delu gradiva zgodilo tik pred osamosvojitvijo.

Dr. Janez Arnež ustanovitelja inštituta Studia Slovenica


Janeza Arneža druži z Andrejo Klasinc Škofljanec urejanje najobsežnejšega arhiva slovenske emigracije, Studia Slovenica. Arnež nam je zaupal, kako je zbrano gradivo uspel prepeljati v Slovenijo, Klasinc Škofljančeva pa je predstavila delovanje slovenske šole na Koroškem od leta 1945 do odhoda v Argentino. Nova Jugoslovanska oblast nad tem ni bila navdušena, begunci pa so se s tem nevede pripravljali na življenje z znanim rekom, da več veljaš, več kot znaš.

 

Andreja Klasinc Škofljanec avtorica Vodnika po arhivskem gradivu Studia Slovenica.

Tadej Cankar je predstavil ogromen korpus gradiva o slovenski emigraciji, ki ga je zbrala nekdanja Služba državne varnosti. Gre za 80.000 dosjejev. Zakaj je bilo oblasti to tako pomembno in zakaj se je emigracije „bala“ pa lahko slišite v Cankarjevem prispevku.

 

Arhivar Tadej Cankar o 80 tisoč dosjejih, ki jih je imela SDV o slovenski emigraciji.

Gregor Jenuš je kot zadnji spregovoril o položaju Nemcev v Mariboru, ki so po 1. svetovni vojni postali manjšina. Ahivi nas opozarjajo, da je treba tudi tisto, kar je bilo s slovenske strani hudega storjeno, priznati.

Dr. Gregor Jenuš o vprašanjih mariborskih Nemcev.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

17. 10. 2012 Vroče sledi hladne vojne – Družini Mertelj in Toplak

V oddaji Moja zgodba je v ciklu Vroče sledi hladne vojne, ki ga skupaj pripravljajo Gorenjski muzej, Arhiv RS in Celovška Mohorjeva družba nastopil Lojz Mertelj iz Srednjega vrha, ki je opisal kako so njegovo družino 30. septembra leta 1947 nasilno preselili iz njihovega doma na področje občine Kočevje, kjer naj bi naselili prazne domačije, ki so jih zapustili kočevski Nemci. Imeli so dve uri časa, da so si spakirali najnujnejše in nato so celo družino, ki je imela 8 otrok z vlakom izselili. Lojz Mertelj pravi, da jih najbolj boli, ker nikoli niso izvedeli, zakaj so bili nasilno izseljeni, kaj so zagrešili, da sta jih takrat 30.9. 1947 ob 5.h zjutraj, na domu zbudila dva v usnje oblečena UDBOvca in jih brez kakršnih koli papirjev, „v imenu naroda", izselila.

 

Lojz Mertelj pred družinsko hišo v Srednjem vrhu.

 

Drugo pričevanje je podal Jože Dežman, ki se je ob proučevanju brezijanskih votivov, leta 1996 srečal s sliko, ki jo je tja prinesla družina Strle. Tega je Mariji Pomagaj posvetila Katarina Serbinek, rojena Toplak iz Avstralije. V noči iz 12. na 13. maj 1945 so namreč partizani v vasi Zlatoličje pri Ptuju ubili tri člane družine Toplak, dva brata in sestro. Četrti brat je ranjen pobegnil in ko se vrnil iz bolnišnice so ga pozvali na komando v Ptuj, kjer je leta 1946 izginil. Peti brat, sicer partizan, je bil leta 1949 obsojen protikomunističnega delovanja in ustreljen. Njegov grob je neznan. Katarina Skrbinek, prav tako partizanka, je bila leta 1946 obsojena na 20 let zapora zaradi protikomunističnega delovanja, odsedela je 7 let. Zaradi nadzora tajne policije je kasneje emigrirala v Avstralijo.

 

Jože Dežman na Brezjah z votivno sliko slikarja Štefana Hauka.

 

Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravil Jože Dežman.