• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

27. 8. 2013, Marjan Pavletič - mobiliziranec v italijansko vojsko

»Prisega - giuramento, so rekli Italijani. Smo prisegli, ampak jaz v srcu nisem prisegel.«

Marjan Pavletič, doma iz Tolmina, se je rodil oktobra 1922 v Vidmu (Udinah). Z mamo je najprej stanoval v Trbižu, potem pa s tremi tetami in stricem odraščal v Volčah pri Tolminu.

Leta 1942 je bil vpoklican v italijansko vojsko, najprej je odšel v Asti, kjer je bil določen za telefonista, nato v francoske Alpe in nazadnje na Sicilijo. Služenje italijanski vojski je prebrodil z iznajdljivostjo in željo po tehničnem znanju. Dobro tehnično izurjen za diverzantske akcije se je iz italijanske vojske po kapitulaciji Italije septembra 1943, srečno vrnil domov.

Znanje je uporabil v partizanih kot vodja diverzantov v Furlaniji in Benečiji, pred tem pa je opravljal kurirsko delo v Gregorčičevi brigadi. Po šestih letih članstva v komunistični partiji je prejel partijski ukor in nato sam izstopil iz partije, ker ni želel delati razlik med drugače mislečimi.

 

Prisluhnite oddaji, ki jo je posnela Irena Uršič:

 

20. 8. 2013, Znanstveni posvet ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo - Boštjan Kolarič in Tomaž Erzar

Danes bomo spet prisluhnili prispevku iz znanstvenega posveta, ki so ga ob 4. obletnici vstopa v Hudo Jamo skupaj pripravili Študijski center za narodno spravo, Arhiv Republike Slovenije in Slovenski filmski arhiv. Na znanstvenem posvetu je sodelovalo 17 referentov, različnih strok, ki so vsak s svojega zornega kota osvetljevali pogled na fenomen povojni pobitih v Hudi jami pri Laškem.

Spet sta pred nami dve pričevanji Znanstvenega posveta ob 4. obletnici vstopa v Hudo Jamo pri Laškem. dvema predavanjema. Najprej je svoj prispevek pod naslovom Huda jama - primer genocida predstavil Boštjan Kolarič.

 

Zdaj pa bomo prisluhnili še predavanju prof. dr. Tomaža Erzarja o Pogojih odpuščanja.

 

Predavanja je v avdio in video obliki posnel Izidor Šček:

 

13. 8. 2013, Bernardka Korošec, roj. Debevec - družinska zgodba 1. del

Po podatkih iz knjige Staneta Okoliša »Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem«, je bilo med vojno in po vojni ubitih 89 prebivalcev Begunj, od tega 28 civilistov. Italijanski in nemški okupator sta ubila 19 prebivalcev Begunj; 2 sta svojo smrt zaradi vojnih dogodkov povzročila sama. Ostali, 68 ljudi, torej več kot ¾, pa so bili žrtve revolucije in povojnih množičnih izvensodnih pobojev in usmrtitev. Po vojni je bilo ubitih 42 oseb.

Bernardka Korošec je bila rojena Antoniji in Antonu Debevec v Begunjah pri Cerknici.

Partizanske enote so jim ponoči zažgale domačijo in jih pognale v noč 17. 9. 1942. Na ukaz poveljujočega so morali zapustiti vas. . Do maja 1945 so živeli v Bezeljaku in v Begunjah. Maja 1945 jih je sprejela družina Matičič iz Begunj. V pregnanstvu, pri dobrih ljudeh, so živeli do konca maja 1950, ko so se vselili v zasilno in delno popravljen dom s kuhinjo in spalnico, brez sanitarij

Med 8. in 9. majem 1945 je na očetovo željo odšla z drugimi na Koroško. Z njo sta bila še brat Anton in teta Ančka, očetova sestra. Po težki in naporni poti so prišli na Vetrinjsko polje, kjer je bilo taborišče vseh beguncev. Tu so bili, dokler jih niso s prevaro vrnili v domovino. V taborišče Teharje so brata, teto in njo pripeljali 31. 5. 1945. Oče je bil poslan v Teharje z zadnjim transportom.

Očeta in brata Antona so iz Teharij odpeljali neznano kam, datuma se ne spomni, in sta bila likvidirana, verjetno v Hudi jami. Njiju s teto pa so izpustili v sredini avgusta 1945. Zakaj ji je bila odvzeta prostost, ne ve in o tem nima nobenih dokumentov.

Prisluhnite oddaji, ki jo je posnela Majda Pučnik Rudl:

6. 8. 2013, Znanstveni posvet ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo - Damjan Hančič in Katarina Kompan Erzar

Tokrat lahko spet prisluhnete oddaja, ki je na stala na znanstvenem posvetu ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo pri Laškem. Slišali boste dve predavanji. Najprej bo spregovoril dr. Damjan Hančič o Hudih jamah na Kamniškem.

To je bil dr. Damjan Hančič o Hudih jamah na Kamniškem. Zdaj pa je na vrsti še drugo predavanje. Spregovorila bo dr. Lia Katarina Kompan Erzar o Očiščenju spomina in vzpostavljanju varnih odnosov v ne-varni družbi.

Predavanja, ki je na voljo tudi v avdio obliki je posnel Izidor Šček.

 

 

30. 7. 2013, Vladimir Murovec - mobiliziranec v italijansko vojsko

"Mi je bilo pa vedno zelo, zelo neprijetno, zakaj moram biti v Afriki, za koga se bom jaz tukaj tolkel? Jaz sem Slovenec. Mene je rodila mati Slovenka!«

Vladimir Murovec se je rodil aprila 1922 v Puštalah pri Čepovanu. Odraščal je z mamo, sestro, staro mamo, teto in dvema bratrancema. Januarja 1942 je bil vpoklican v italijansko vojsko in bil odveden na severnoafriško fronto v jeseni 1942, prav takrat, ko se je začela znamenita ofenziva zavezniških sil pri El Alameinu in ko so se v Maroku in Alžiriji izkrcali Američani.

Italijanska armada, ki se je bojevala s pomočjo nemških enot Afrika Korps pod poveljstvom generala Rommla, se je maja 1943 morala vdati anglo-ameriškim zaveznikom. To je bil eden izmed pomembnih preobratov v 2. svetovni vojni in velika zmaga zavezniških sil. V tej moriji severnoafriške fronte, kjer je bilo uničenih pet italijanskih divizij, zajetih okoli 100.000 italijanskih vojakov, vdati pa se jih je moralo 250.000, je bil tudi Vladimir Murovec.

Mesec dni pred vdajo, 9. aprila 1943 ter po šestih dneh brez hrane, je bil na bojnem polju šestkrat ranjen - v obe nogi, v trebuh in prsni koš. Po operaciji je bil kot vojaški ujetnik odpeljan v Združene države Amerike, od koder se je vrnil po koncu 2. svetovne vojne.

V oddaji Moja zgodbaste lahko prisluhnili pričevanju Slovenca Vladimirja Murovca, ki je bil prisilno mobiliziran v italijansko vojsko.

»V denarnici sem imel svetega Antona. Dala mi ga je moja pokojna teta Amalija. Rekla mi je: 'Nesi tega svetega Antona s seboj, boš videl, da te bo pripeljal nazaj.' In tako je bilo res.«

Pričevanje  je posnela Irena Uršič: