• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

13. 8. 2013, Bernardka Korošec, roj. Debevec - družinska zgodba 1. del

Po podatkih iz knjige Staneta Okoliša »Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem«, je bilo med vojno in po vojni ubitih 89 prebivalcev Begunj, od tega 28 civilistov. Italijanski in nemški okupator sta ubila 19 prebivalcev Begunj; 2 sta svojo smrt zaradi vojnih dogodkov povzročila sama. Ostali, 68 ljudi, torej več kot ¾, pa so bili žrtve revolucije in povojnih množičnih izvensodnih pobojev in usmrtitev. Po vojni je bilo ubitih 42 oseb.

Bernardka Korošec je bila rojena Antoniji in Antonu Debevec v Begunjah pri Cerknici.

Partizanske enote so jim ponoči zažgale domačijo in jih pognale v noč 17. 9. 1942. Na ukaz poveljujočega so morali zapustiti vas. . Do maja 1945 so živeli v Bezeljaku in v Begunjah. Maja 1945 jih je sprejela družina Matičič iz Begunj. V pregnanstvu, pri dobrih ljudeh, so živeli do konca maja 1950, ko so se vselili v zasilno in delno popravljen dom s kuhinjo in spalnico, brez sanitarij

Med 8. in 9. majem 1945 je na očetovo željo odšla z drugimi na Koroško. Z njo sta bila še brat Anton in teta Ančka, očetova sestra. Po težki in naporni poti so prišli na Vetrinjsko polje, kjer je bilo taborišče vseh beguncev. Tu so bili, dokler jih niso s prevaro vrnili v domovino. V taborišče Teharje so brata, teto in njo pripeljali 31. 5. 1945. Oče je bil poslan v Teharje z zadnjim transportom.

Očeta in brata Antona so iz Teharij odpeljali neznano kam, datuma se ne spomni, in sta bila likvidirana, verjetno v Hudi jami. Njiju s teto pa so izpustili v sredini avgusta 1945. Zakaj ji je bila odvzeta prostost, ne ve in o tem nima nobenih dokumentov.

Prisluhnite oddaji, ki jo je posnela Majda Pučnik Rudl:

6. 8. 2013, Znanstveni posvet ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo - Damjan Hančič in Katarina Kompan Erzar

Tokrat lahko spet prisluhnete oddaja, ki je na stala na znanstvenem posvetu ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo pri Laškem. Slišali boste dve predavanji. Najprej bo spregovoril dr. Damjan Hančič o Hudih jamah na Kamniškem.

To je bil dr. Damjan Hančič o Hudih jamah na Kamniškem. Zdaj pa je na vrsti še drugo predavanje. Spregovorila bo dr. Lia Katarina Kompan Erzar o Očiščenju spomina in vzpostavljanju varnih odnosov v ne-varni družbi.

Predavanja, ki je na voljo tudi v avdio obliki je posnel Izidor Šček.

 

 

30. 7. 2013, Vladimir Murovec - mobiliziranec v italijansko vojsko

"Mi je bilo pa vedno zelo, zelo neprijetno, zakaj moram biti v Afriki, za koga se bom jaz tukaj tolkel? Jaz sem Slovenec. Mene je rodila mati Slovenka!«

Vladimir Murovec se je rodil aprila 1922 v Puštalah pri Čepovanu. Odraščal je z mamo, sestro, staro mamo, teto in dvema bratrancema. Januarja 1942 je bil vpoklican v italijansko vojsko in bil odveden na severnoafriško fronto v jeseni 1942, prav takrat, ko se je začela znamenita ofenziva zavezniških sil pri El Alameinu in ko so se v Maroku in Alžiriji izkrcali Američani.

Italijanska armada, ki se je bojevala s pomočjo nemških enot Afrika Korps pod poveljstvom generala Rommla, se je maja 1943 morala vdati anglo-ameriškim zaveznikom. To je bil eden izmed pomembnih preobratov v 2. svetovni vojni in velika zmaga zavezniških sil. V tej moriji severnoafriške fronte, kjer je bilo uničenih pet italijanskih divizij, zajetih okoli 100.000 italijanskih vojakov, vdati pa se jih je moralo 250.000, je bil tudi Vladimir Murovec.

Mesec dni pred vdajo, 9. aprila 1943 ter po šestih dneh brez hrane, je bil na bojnem polju šestkrat ranjen - v obe nogi, v trebuh in prsni koš. Po operaciji je bil kot vojaški ujetnik odpeljan v Združene države Amerike, od koder se je vrnil po koncu 2. svetovne vojne.

V oddaji Moja zgodbaste lahko prisluhnili pričevanju Slovenca Vladimirja Murovca, ki je bil prisilno mobiliziran v italijansko vojsko.

»V denarnici sem imel svetega Antona. Dala mi ga je moja pokojna teta Amalija. Rekla mi je: 'Nesi tega svetega Antona s seboj, boš videl, da te bo pripeljal nazaj.' In tako je bilo res.«

Pričevanje  je posnela Irena Uršič:

23. 7. 2013, Znanstveni posvet ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo - Renato Podbersič ml. in Jelka Piškurić

Tokrat lahko prisluhnete šesti oddaji, ki je nastala na znanstvenem posvetu ob 4. obletnici vstopa v Hudo Jamo. Slišali boste dve predavanji. Najprej bo spregovoril mag. Renato Podbersič o (Ne)znanih grobiščih na Primorskem:

Zdaj pa je na vrsti še drugo predavanje. Spregovorila bo Jelka Piškurič, o Različnih spominih - isti preteklosti.

Oddaja je na voljo tudi v avdio obliki:


Predavanja je v avdio in video obliki posnel Izidor Šček.

 

16. 7. 2013, Ana Nared rojena Turšič, družinska zgodba 2.del

Prisluhnete lahko drugemu delu pričevanja Ane Nared iz Kožljeka.

Prvega maja 1945 so se domobranci in njihove družine s Cerknice in okolice začeli umikati na Koroško. Tako tudi družina Turšič. Le oče Anton, mama Ana in sestra Jožefa so ostali doma. Civilisti, tudi ga. Ana, sestri Marija in Frančiška, so pešačili skozi Rakitno, Sinjo Gorico, Tržič in čez Ljubelj - v Vetrinj.

Trije bratje, Franc, star 32 let, Janez, star 28 let in Jože, star 26 let, so se umikali s svojimi domobranskimi enotami in bili s prevaro Angležev iz Vetrinja vrnjeni v Teharje. Tam so bili mučeni, odpeljani iz taborišča in ubiti neznano kje.

Ga. Ana Turšič, por. Nared, je v taborišču Teharje stradala, bila je ustrahovana in v strahu za golo življenje. Videla je, kako so materam iztrgali otroke, kako so odpeljali dva kamiona žensk, kako so zaprti umirali zaradi mučenja, lakote in bolezni. Domobrance so izstradali, mučili in odvažali s kamioni vsako noč. In odpeljanih niso videli nikoli več.

Konec avgusta 1945 so jo skupaj s sestrama izpustili. Nato so se preživeli člani družine začeli postopoma vračati na svoj dom: Obdelovati so začeli zemljo in popravljati svoj požgani in izropani dom na Kožljeku.

Štiri sinove in brate so zelo pogrešali. Tudi za težka kmečka dela so morali sami poprijeti.

Da je vse to preživela, je gospe Ani pomagala dobra volja, veselje do dela in seveda petje. V cerkvenem pevskem zboru je pela skoraj 70 let, za kar je dobila nadškofijsko priznanje.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Majda Pučnik Rudl: