• Avtorji oddaje


    Jože Dežman
    muzejski svetnik


    Monika Kokalj Kočevar
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Irena Uršič
    kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije


    Majda Pučnik Rudl
    predsednica komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic


    Marta Keršič
    Študijski center za narodno spravo


    Mirjam Dujo Jurjevčič
    Študijski center za narodno spravo

  • XML Feeds

15. 1. 2013 Julij Bertoncelj, Komu izstaviti račun?

 

V oddaji, ki jo je vodil Jože Dežman smo predstavljali knjigo dr. Julija Bertonclja Komu izstaviti račun? Izzivanja in madeži. Gre za delo na več kot 500 straneh, v katerem avtor razmišlja o tem, kako je boljševizem vstopal v naš prostor celo s pomočjo prijateljevanja s Hitlerjem, s ciljem da bo ustvaril komunizem, družbo prihodnosti. Ta politični model je sprožil nasilje, spreminjanje vrednot, zavladal je nad vsem do lastne izčrpanosti, potem je - izginil.

Dr. Julij Bertoncelj (1939) spada med znanstveno provenienco, deloval je na ljubljanski univerzi, med tem na Tehniški univerzi Berlin - Charlottenburg, po doktoratu, na Stanfordu v Kaliforniji in MIT v Bostonu ter v številnih industrijsko-proizvodnih in drugih raziskovalno-poslovnih sistemih. Je avtor številne literature, knjig, tudi izumov. Sodeluje s poslovnimi sistemi v EU in ZDA, njegovo področje ostaja aktualnost znanja in tekmovalnost industrijskih produktov, skladno z zahtevami sodobnega časa in finančnih možnosti.

Dr. Julij Bertoncelj

Avtor v svojem delu ponuja vrsto inovativnih nasvetov za izhod iz tega zavoženega stanja in za slovenski narod usodno neugodnih procesov, ki danes že zahtevajo vse več aktualnega znanja, predvsem pa gibkosti v politično-gospodarskih odločitvah, da še ostanemo gospodarji na svoji zemlji, predvsem pa umiritev duha, odpuščanje in nujnost narodne sprave.

Prisluhnite oddaji:

 

8. 1. 2013 Emil Kete, bogoslovec ubit novembra 1944

Emil Kete se je rodil 1. julija 1924 v Dolenjah pod Planino pri Ajdovščini očetu Josipu in Materi Angeli. Bil je šesti od osmih otrok. Ketejevi so bili trdna, kmečka, verna, slovensko zavedna družina.

Emil je želel postati duhovnik in se je leta 1944 vključil v Veliko semenišče v Gorici. Med sošolci je bil zelo priljubljen, na bodoči poklic pa se je pripravljal z veliko resnostjo in odgovornostjo. Še posebej so ga zanimala filozofska, socialna in delavska vprašanja.

Partizani so ga zajeli, ko se je vračal od doma, kjer je obiskal na smrt bolnega očeta. Odpeljali so ga proti Šempasu in ga tam ubili. Kakšna naj bi bila njegova krivda, se še danes ne ve...

O njegovem življenju in mučeniški smrti je prvi pisal lazarist Anton Pust, ki je leta 2011 izdal tudi knjižico z naslovom Emil Kete, s Kristusom na Tabor in Kalvarijo. V njej je poleg življenjske zgodbe moč prebrati tudi njegov duhovni dnevnik.

 

 

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Majda Pučnik Rudl in v kateri boste slišali lazarista Antona Pusta, odlomke iz njegovega duhovnega dnevnika in članek zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine o njegovem umoru.

 

 

 

1. 1. 2013 Anton Pust – družinska zgodba

Lazarist Anton Pust (1934) se je rodil v Globodolu, v župniji Mirna peč na Dolenjskem. V bombnem napadu 11. junija 1942 so mu italijani obili oba starša Antona in Marjeto Pust. Zapustila sta šest otrok starih od 6 tednov do 11 let. Najstarejša sestra je bila hudo ranjena v zgornjem delu pljuč, kar jo je bremenilo celo življenje. Otroke, zdaj sirote, sta vzela k sebi ded in neporočena teta.
Oktobra 1943 so jim požgali še dom, a s pomočjo dobrih ljudi, sorodnikov in sosedov so si opomogli in preživeli.

 

Anton Pust je tudi raziskovalec in kronist Med drugimi je soavtor zbornika Palme mučeništva: ubiti in pomorjeni slovenski duhovniki, Mirna Peč z okolico nekoč in danes, Da bi se jih spominjali - žrtve 2. svetovne vojne iz župnije Mirna Peč v letih 1941 do 1946, Brošura o padlih v 1. svetovni vojni, o žrtvah med 2. svetovno vojno in pobitih po vojni iz Globodola, monografija Mirna Peč občina v deželi treh dolin...

 

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Majda Pučnik Rudl:

 

 

Ubita starša Antona Pusta, Anton in Marjeta. Oba sta bila rojena leta 1908 in ubita 11.6.1942, stara 33 let.

 

Družina Antona Pusta s starim očetom, od desne: g. Anton Pust, roj. 1934, brat Jože, roj. 1940, stari oče Anton, ki jih je preživljal po uboju staršev, v njegovem naročju je najmlajši brat Alojz, roj. 1942, ki ga je mama imela v naročju, ko je bila ubita, najstarejša sestra Marija ali Mimi, roj. 1931, ki je bila v bombnem napadu ranjena in je zaradi posledic ranitve v zgornji del pljuč umrla stara 51 let, sestra Ana ali Ani, roj. 1935, sestra Štefanija ali Štefka, roj. 1937.

 

26. 12. 2012 Oddaja Moja zgodba v očeh avtorjev

Tokrat so nastopili avtorji prispevkov, ki jih lahko poslušate v oddaji Moja zgodba. O pomenu življenjskih zgodb, ki jih lahko poslušamo, so spregovorili v.d. direktorja Arhiva Republike Slovenije Jože Dežman, predsednica komisije vlade Republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic Majda Pučnik Rudl in kustosinji Muzeja Novejše zgodovine Slovenije Monika Kokalj Kočevar in Irena Uršič.

 

Beseda je tekla tudi o načrtih za leto 2013. Oddaja bo takrat dobila tudi nov termin, saj bo na sporedu ob torkih ob 18. uri.

 

 

Prisluhnite oddaji, ki jo je vodil Jože Bartolj:

 

19. 12. 2012 Inka Stritar o prisilni izselitvi družine Zupan

Jože in Ivana Zupan iz Dovjega 76, sta bila 30. 9. 1947 pri starosti 76 in 74 let, prisilno izseljena na Kočevsko, njuno premoženje pa je bilo zaplenjeno. Gospodar Jože je v izgnanstvo na Kočevsko s seboj vzel pisalni stroj in je od tam pisal pritožbe na različne institucije, saj je bil prepričan, da se mu godi velika krivica. Po štirih mesecih je zaradi vsega hudega doživel infarkt. Umrl je 23. marca 1948 v Kočevju. Oblast ni dovolila, da bi bil pokopan doma, dovolili niso niti, da bi ga pokopali v Ljubljani, kjer so živeli njegovi otroci... Pogreb je bil v Stari cerkvi na Kočevskem.

Nedoumljivo je, da si je komunistična oblast dovolila to početi tri leta po koncu druge svetovna vojne, ko bi morali do prestanih vojnih grozot pretreseni slovenski ljudje uživati svobodo in mir, začenja svoje pričevanje Inka Stritar, vnukinja pokojnega Jožeta Zupana.
Posebej boli, ker so to počeli domači ljudje svojim sokrajanom. Prišli so ob 3.h zjutraj oblečeni v črne usnjene plašče in jih pregnali z domov brez kakršnih koli obsodb ali uradnih nalogov.
Za nameček je bila po izselitvi Zupanove domačije Mojstrana polna njihovega pohištva, ki so ga ljudje od tam pokradli... In iz njihove domačije je bilo mogoče marsikaj odnesti, saj je bila Zupanova kmetija velika in trdna. Tako piše tudi v knjigi Mirka Munde, V imenu ljudstva, Tragične usode in stiske ljudi ob povojnih nacinalizacijah in zaplembah premoženja v Sloveniji, ki je leta 1990 izšla v Mariboru.

 

 

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Majda Pučnik Rudl:

In še nekaj dokumentov primera Zupan: