V oddaji Moja zgodba je v ciklu Vroče sledi hladne vojne, ki ga skupaj pripravljajo Gorenjski muzej, Arhiv RS in Celovška Mohorjeva družba nastopil Lojz Mertelj iz Srednjega vrha, ki je opisal kako so njegovo družino 30. septembra leta 1947 nasilno preselili iz njihovega doma na področje občine Kočevje, kjer naj bi naselili prazne domačije, ki so jih zapustili kočevski Nemci. Imeli so dve uri časa, da so si spakirali najnujnejše in nato so celo družino, ki je imela 8 otrok z vlakom izselili. Lojz Mertelj pravi, da jih najbolj boli, ker nikoli niso izvedeli, zakaj so bili nasilno izseljeni, kaj so zagrešili, da sta jih takrat 30.9. 1947 ob 5.h zjutraj, na domu zbudila dva v usnje oblečena UDBOvca in jih brez kakršnih koli papirjev, „v imenu naroda", izselila.

Lojz Mertelj pred družinsko hišo v Srednjem vrhu.

Drugo pričevanje je podal Jože Dežman, ki se je ob proučevanju brezijanskih votivov, leta 1996 srečal s sliko, ki jo je tja prinesla družina Strle. Tega je Mariji Pomagaj posvetila Katarina Serbinek, rojena Toplak iz Avstralije. V noči iz 12. na 13. maj 1945 so namreč partizani v vasi Zlatoličje pri Ptuju ubili tri člane družine Toplak, dva brata in sestro. Četrti brat je ranjen pobegnil in ko se vrnil iz bolnišnice so ga pozvali na komando v Ptuj, kjer je leta 1946 izginil. Peti brat, sicer partizan, je bil leta 1949 obsojen protikomunističnega delovanja in ustreljen. Njegov grob je neznan. Katarina Skrbinek, prav tako partizanka, je bila leta 1946 obsojena na 20 let zapora zaradi protikomunističnega delovanja, odsedela je 7 let. Zaradi nadzora tajne policije je kasneje emigrirala v Avstralijo.

Jože Dežman na Brezjah z votivno sliko slikarja Štefana Hauka.

Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravil Jože Dežman.

Poslušate lahko novo nadaljevanje o Vročih sledeh hladne vojne, kot nosi naslov cikel oddaj, ki govori o prehodih državne meje pod totaliarizmom. Tokrat je spregovoril urednik celovške Mohorjeve Hanzi Filipič, ki je odkril kako je UDBA nekoč nadzorovala delovanje njihove založbe in kako je znani slovenski pisatelj Drago Jančar končal v zaporu, ker je kupil eno od njihovih knjig.

Objavljamo tudi dva dokumenta tajne službe UDBE, ki pričata o nadzoru nad emigranti.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman:

Tokrat lahko prisluhnete trem pričevanjem o ilegalnih prehodih nekdanje državne meje, ki so se za protagoniste tragično končali.

Prvi pričevalec je voditelj oddaje Jože Bartolj, ki je bil v letih leta 1988/89 na služenju vojaškega roka v Vipavi in Sežani. Obmejni vojaki so spomladi 1989 v času, ko se je v Sloveniji „dogajalo demokratično vrenje“ na meji pri Fernetičih še streljali na civiliste (ilegalne prebežnike iz daljnega vzhoda) in enega tudi ubili.

Drugi primer je iz leta 1959. Opisuje ga koroška Slovenka Herta Malle, ki je bila kot petletna deklica priča tragični smrti dveh hrvaških otrok, ki sta na poti čez mejo pri Ljubelju zmrznila.

Tretji primer izpričuje dokument iz junija leta 1945, ki dokazuje kako so se trije domobranci (Martin Jazbec, Justin Pohleven in Anton Marolt), ki niso bili vrnjeni jugoslovanskim partizanom, skrivoma čez Stol vrnili v domovino. Zajela jih je patrulja KNOJa in jih na Javorniškem Rovtu likvidirala.

Ta oddaja dokazuje, da je na jugoslovanski meji od leta 1945 do osamosvojitve padlo več civilnih žrtev kot ob Berlinskem zidu.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman

Prisluhnete lahko pričevanju Vere Rupar, rojene Eržen, hčerke Jožeta in Slavice (rojene Brodar) Eržen iz Huj pri Kranju. Predstavila je zgodbo prehodov državne meje med nekdanjo Jugoslavijo in Avstrijo svojega strica Marjana Brodarja (roj. 1927). Ta se je še kot mladoleten priključil domobrancem, bil vrnjen s Koroške in nato kot mladoletnik izpuščen iz Škofovih zavodov v Ljubljani.
Vrnil se je na svoj dom, kjer pa ga je takoj aretirala policija. Po drugi aretaciji je pobegnil v Avstrijo in se od tam trikrat vrnil v domovino. Pri tretjem prehodu je bil izdan. Milica ga je v Šenčurju pri Kranju obkolila. Da komunističnim oblastem ne bi padel v roke, si je sodil sam 2. maja 1948.
Oblast je naredila veliko čistko in zaprla vse pri katerih se je Marjan Brodar oglasil. Štiri ljudi so obsodili celo na smrt...

Več o tem v oddaji v pričevanju Vere Rupar.

Oddajo je pripravil Jože Dežman.

V oddaji Moja zgodba smo v okviru mednarodnega projekta z naslovom Vroče sledi hladne vojne gostili Ivan Korošca, njegovo hčerko Pavlinko in vnukinjo Marjano Kocmur.

Ivan Korošec, rojen leta 1924 v Bizoviku, je eden velikih pričevalcev travmatične slovenske zgodovine. Kot 17 letni gimnazijec se je po razočaranju nad revolucijo pridružil prvi nacionalni ilegali in domobrancem. Ob koncu vojne se je s soborci umaknil na Koroško in bil od tam vrnjen v Slovenijo. Kot po čudežu je preživel Teharje in se uspel prebiti najprej do doma in nato čez mejo v Avstrijo. Od tam je kasneje emigriral v Argentino. Čutil je, da ga je Bog rešil z nalogo, da priča o slovenskih domobrancih, ki so bili s prevaro vrnjeni in so nato umirali v breznih, jamah in rudniških jaških. O tem je napisal tudi več knjig. Leta 1991 se je vrnil v domovino.

Ivan Korošec

Prisluhnite oddaji v kateri je najprej Ivan Korošec predstavil svojo zgodbo začetka revolucije v Bizoviku njegovem rojstnem kraju in nato kako se je pridružil nacionalni ilegali in domobrancem. Osrednji del je pričevanje o pobegu iz Teharij. Hči Pavlinka bo predstavila življenje v Argentini in kako je prišlo do vrnitve v Slovenijo, vnukinja Marjana pa družinsko zgodbo.

Marjana Kocmur