V oddaji Moja zgodba objavljamo pričevanje o družini Franca in Antonije Gnidovec iz Gornjega Ajdovca, ki se jima je rodilo deset otrok. Spregovorili so otroci Ivana, Ana in Jožef Gnidovec, ki so predstavili svojo družino.

Družina Gnidovec leta 1938 ob novi maši sina Franceta

Očeta Franca so partizani ubili pred očmi družine na njegovem domu 14. 12. 1942.

Gnidovčeva hiša v Gornjem Ajdovcu

Trije bratje, ki so se pridružili domobrancem: Anton, Jernej in Alojz se po vojni niso več vrnili. Ubiti so bili v izvensodnih pobojih in družina še danes ne ve, kje počivajo njihova telesa.

Odločba o zaplembi premoženja iz leta 1946

Oddajo je pripravila Majda Pučnik Rudl:

V oddaji Moja zgodba lahko tokrat prisluhnete drugemu delu pričevanj dijakov zgodovinskega kluba gimnazije Želimlje o svoji družini. V oddaji mladi predstavljajo družinske zgodovine, kot so jih spoznali v pogovoru s svojimi starši in starimi starši.

Tokrat so nastopili Polona Zupančič, Anamarija Rupnik, Matic Bartol, Anže Marinko in Nika Hrušovar.

Oddajo je pripravil Jože Dežman:

V oddaji Moja zgodba lahko tokrat prisluhnete pričevanjem dijakov zgodovinskega kluba gimnazije Želimlje o svoji družini. To je prve od dveh oddaj, kjer mladi predstavljajo družinske zgodovine, kot so jih spoznali v pogovoru s svojimi starši in starimi starši.

Tokrat so nastopili Neža Kokalj, Selena Benedik, Marjana Kocmur, Urban Strle in Aljaž Škerjanc.

Oddajo je uvedel Jože Dežman:

Oddajo Moja zgodba smo tokrat pripravili kot refleksijo mladih zgodovinskega kluba Gimnazije Želimlje, ki so v začetku aprila obiskali množično morišče in grobišče v rudniškem rovu sv. Barbare, Huda jama, Laško. Dijaki so lahko odšli v rudniški rov, kjer je bilo pokončanih in kasneje zazidanih nad dva tisoč ljudi. Po obisku so na kratko strnili svoje vtise, kako jih je to mesto nagovorilo in kaj bi oni zdaj storili.
O tem so spregovorili Neža Kokalj, Polona Zupančič, Selena Benedik, Nika Hrušovar, Marjana Kocmur, Anamarija Rupnik, Aljaž Škerjanec, Matic Bartol in Evgen Zajc.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman, ki je bil tudi somentor zgodovinskega kluba.

Tokrat smo spregovorili o pesmi Lojzeta Mava „Moja domovina". Pesem, ki je sicer koračnica, je bila domobranska himna in je bila zato po drugi svetovni vojni zamolčana. Ni se je smelo prepevati pa čeprav je njeno besedilo zgolj domoljubno.

Ob tem smo v studio povabili bas baritonista Marka Finka, ki nam je o tej pesmi povedal nekaj več, predvsem še o tem, kako so jo negovali in ohranili naši rojaki v Argentini.

V našem radijskem arhivu obstaja le ena verzija pesmi Moja domovina, ki jo izvaja domobranski pevski zbor. Prav za priložnost te oddaje pa smo posneli še dve novi verziji. Prvo je sam zapel Marko Fink, drugo pa Mešani pevski zbor iz Šentjošta pod vodstvom Marte Keršič. V oddaji lahko slišite vse tri verzije.

Z Markom Finkom se je pogovarjal Jože Bartolj, pesem, ki jo poje Marko Fink je posnel Matej Kržišnik, pesem MePZ Šentjošt pa Boštjan Smole.

Lojze Mav: Moja domovina

Oče, mati, bratje in sestre,
koče, mesta, trate in steze,
holmi, skale večnega snega:
to je moja domovina!

Zdrava bodi moja lepa domovina,
zdrava bodi moja lepa domovina,
zdrava bodi moja lepa domovina,
moja lepa domovina!

Prva pesem mladih sončnih dni,
varovanka fantove moči,
kres, ki sega meni do neba:
to je moja domovina!

Zemlja rodna moja je tako,
da, če treba, bil se bom za njo.
Zadnja kaplja mojega srca:
to je moja domovina!