V tokratni oddaji lahko prisluhnete Anici Rahne (rojeni Kožuh, po domače pr Kanc, Kančevi), ki se približuje 90. letom, a je njen spomin še vedno izredno svež in jasen. Rodila se je leta 1933 na Šujici, v župniji Dobrova pri Ljubljani. Oče krojač in mama gospodinja sta imela devet otrok. Med njimi je vladala velika povezanost, razumevanje in prijateljstvo. Anica pripoveduje, da so otroci ob nedeljskih popoldnevih, ko sta bila ata in mama na obisku pri sorodnikih, večkrat kakšno ušpičili, saj so bili zelo razigrani in polni energije. Oče je bil krojaški mojster in je imel zaposlene vajence in pomočnike, ki jim je mama kuhala. Imeli so tudi manjšo kmetijo in ker je bila družina številčna, so zaposlili mlado dekle za dodatno pomoč pri gospodinjskih opravilih. Vera je bila del njihovega življenja, redno so hodili k maši, vsak večer pa so se zbrali k molitvi rožnega venca. Zelo so bili povezani tudi z domačim župnikom. Živeli so v miru vse do vojnih dni, ko so njihovo vas zasedli Italijani in ko so se začeli pojavljati prvi partizani. Oboji so jim povzročili ogromno gorja.

Družina Anice Rahne, foto: družinski arhiv

Za časa italijanske okupacije sta bila Aničin ata in starejši brat Ludvik internirana in odpeljana v taborišče na Rab. Tam je vladala huda lakota. Reševali so ju paketi, ki sta jih prejela od doma. Z Raba so ju premestili v Gonars in Treviso, po italijanski kapitulaciji sta se vrnila domov. Ludvik se je priključil domobrancem in šel z bratom Tonetom po koncu vojne na Koroško, takrat so ju domači nazadnje videli. Oče je s konji peljal stvari za domobrance v Vetrinj. Ko se je vrnil domov, so ga prišli iskat oznovci in ga odpeljali na zaslišanje najprej na Vrhniko, nato v taborišče Šentvid, od tam pa so ga poslali v zapor Kočevje. Po štirih mesece je bil izpuščen.

Oddajo sta pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič, sodelavki Študijskega centra za narodno spravo.

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. V oddaji Moja zgodba je bila tokrat na sporedu še zadnja, četrta oddaja v kateri je Neža Strajnar predstavila odzive emigrantskega časopisja na slovensko samostojnost med letoma 1990-1992.

Neža Strajnar, zgodovinarka, strokovna sodelavka v humanistiki, Študijski center za narodno spravo. Foto: ŠCNS

Prisluhnite oddaji:

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo.

Ana Šela, je mag. prof. zgodovine in mag. prof. slov. jezika in književnosti, mlada raziskovalka na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
David Hazemali, mag. prof. zgodovine in mag prof. angleškega jezika, mladi raziskovalec na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Foto: ŠCNS

Tokrat lahko poslušate tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

Mag. Helena Janežič, univ. dipl. prof. zgodovine, skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu, NUK. Foto: ŠCNS

Prisluhnite posnetku:

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike.

V razvoju ideje o neodvisnosti Slovenije pri izseljencih, ki so bili po koncu druge svetovne vojne zaradi ideološkega nasprotovanja komunizma in ohranitve lastnega življenja prisiljeni zapustiti domovino, govorimo o kontinuiteti, ki so jo izseljenci prinesli iz domovine in se je v emigraciji razvijala in dopolnjevala. V tem pogledu je bila oblikovana in jasno izražena mnogo prej kot v matični domovini in je s svojim vplivom veliko prispevala k odločitvi za plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti, razglasitvi samostojne države Slovenije in mednarodnem priznanju mlade države. Med begunci je bilo veliko število intelektualcev in vodij predvojnih demokratičnih strank, kar je še dodatno vplivalo na
oblikovanje več različnih političnih misli glede prihodnjega državnega statusa Slovenije. Izseljenstvo je bilo tisti dejavnik, ki je vzpodbudilo in kazalo smernice nastajanja slovenske države in sprejemljive rešitve za suvereno in samostojno državo. Čeprav je bil vpliv izseljencev na Slovenijo zaradi cenzure tiska in omejevanja osebnih stikov s strani povojne oblasti omejen, pa govorimo o razvejani literarni, znanstveni in publicistični dejavnosti, ki so jo razvili emigranti v tujini in preko katere je v matično domovino le uspel priti idejni, politični in duhovni vpliv o zavedanju in potrebi po lastni državi.
Znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo, nam skozi prizmo narodno političnih programov v zamejstvu in po svetu odstira smernice razvoja slovenske državnosti, ki so se po koncu druge svetovne vojne pojavile med izseljenci. Prikazuje vzporednice in razhajanja nastajajočih programov in medsebojne vplive ter odmeve v matični domovini. Ob dejavnih posameznikih in številnih slovenskih skupnostih, ki so pomembno vplivale na razvoj slovenske samostojnosti, se lahko seznanimo z delovanjem povojne politične emigracije, v luči razvijanja ideje o samostojni, neodvisni in suvereni državi Sloveniji. Organizator znanstvenega posveta je
Študijski center za narodno spravo, v sodelovanju s Slovensko matico.

V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali drugi posnetek. Andrej Fink je spregovoril o prizadevanjih za slovensko državnost v politični emigraciji, Ivo Jevnikar pa o misli na slovensko državo v Trstu.

Prisluhnite oddaji:

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. Znanstveni posvet je skozi prizmo narodno političnih programov v zamejstvu in po svetu odstrl smernice razvoja slovenske državnosti, ki so se po koncu druge svetovne vojne pojavile med izseljenci. Prikazal je vzporednice in razhajanja nastajajočih programov in medsebojne vplive ter odmeve v matični domovini. Ob dejavnih posameznikih in številnih slovenskih skupnostih, ki so pomembno vplivale na razvoj slovenske samostojnosti, so predstavili delovanjem povojne politične emigracije, v luči razvijanja ideje o samostojni, neodvisni in suvereni državi Sloveniji.
Organizator znanstvenega posveta je Študijski center za narodno spravo, v sodelovanju s Slovensko matico. Izvedbo posveta je podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studia Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

Prisluhnite oddaji: