V oddaji Moja zgodba lahko tokrat prisluhnete pričevanjem dijakov zgodovinskega kluba gimnazije Želimlje o svoji družini. To je prve od dveh oddaj, kjer mladi predstavljajo družinske zgodovine, kot so jih spoznali v pogovoru s svojimi starši in starimi starši.

Tokrat so nastopili Neža Kokalj, Selena Benedik, Marjana Kocmur, Urban Strle in Aljaž Škerjanc.

Oddajo je uvedel Jože Dežman:

Oddajo Moja zgodba smo tokrat pripravili kot refleksijo mladih zgodovinskega kluba Gimnazije Želimlje, ki so v začetku aprila obiskali množično morišče in grobišče v rudniškem rovu sv. Barbare, Huda jama, Laško. Dijaki so lahko odšli v rudniški rov, kjer je bilo pokončanih in kasneje zazidanih nad dva tisoč ljudi. Po obisku so na kratko strnili svoje vtise, kako jih je to mesto nagovorilo in kaj bi oni zdaj storili.
O tem so spregovorili Neža Kokalj, Polona Zupančič, Selena Benedik, Nika Hrušovar, Marjana Kocmur, Anamarija Rupnik, Aljaž Škerjanec, Matic Bartol in Evgen Zajc.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Jože Dežman, ki je bil tudi somentor zgodovinskega kluba.

Tokrat smo spregovorili o pesmi Lojzeta Mava „Moja domovina". Pesem, ki je sicer koračnica, je bila domobranska himna in je bila zato po drugi svetovni vojni zamolčana. Ni se je smelo prepevati pa čeprav je njeno besedilo zgolj domoljubno.

Ob tem smo v studio povabili bas baritonista Marka Finka, ki nam je o tej pesmi povedal nekaj več, predvsem še o tem, kako so jo negovali in ohranili naši rojaki v Argentini.

V našem radijskem arhivu obstaja le ena verzija pesmi Moja domovina, ki jo izvaja domobranski pevski zbor. Prav za priložnost te oddaje pa smo posneli še dve novi verziji. Prvo je sam zapel Marko Fink, drugo pa Mešani pevski zbor iz Šentjošta pod vodstvom Marte Keršič. V oddaji lahko slišite vse tri verzije.

Z Markom Finkom se je pogovarjal Jože Bartolj, pesem, ki jo poje Marko Fink je posnel Matej Kržišnik, pesem MePZ Šentjošt pa Boštjan Smole.

Lojze Mav: Moja domovina

Oče, mati, bratje in sestre,
koče, mesta, trate in steze,
holmi, skale večnega snega:
to je moja domovina!

Zdrava bodi moja lepa domovina,
zdrava bodi moja lepa domovina,
zdrava bodi moja lepa domovina,
moja lepa domovina!

Prva pesem mladih sončnih dni,
varovanka fantove moči,
kres, ki sega meni do neba:
to je moja domovina!

Zemlja rodna moja je tako,
da, če treba, bil se bom za njo.
Zadnja kaplja mojega srca:
to je moja domovina!

V nedeljo 3. junija bo v Kočevskem Rogu spravna slovesnost za po vojni pobitimi domobranci in civilisti. Tokrat sta o tem razmišljala Justin Stanovnik in Marko Mehle iz Nove Slovenske zaveze.

Justin Stanovnik se je vprašal, zakaj Slovenci nočemo videti žrtev Kočevskega Roga in kakšne posledice to prinaša našemu narodu. Zgodi se nam lahko da postanemo izpraznjen in izvotljen narod.

Marko Mehle, pripadnik mlajše generacije pa je razmišljal o aktualnosti sporočila Kočevskega Roga, kaj lahko njegovo sporočilo pove kristjanu in zakaj je potrebno o teh težkih in travmatičnih dogodkih govoriti mladim.

Ob koncu sta sogovornika še enkrat povabila k množični udeležbi na spravni slovesnosti. Sveto mašo pri grobišču pod Krenom bo ob 11. uri vodil apostolski nuncij Juliusz Janusz, sledil pa bo kulturni program. Pri slovesnosti bo prepeval Mešani pevski zbor San Justo iz Argentine.

Pogovor je vodil Jože Bartolj:

V oddaji Moja zgodba sta bila gosta mlada člana Nove Slovenske zaveze Urška Makovec in Lenart Rihar. Razmišljala sta o tem kaj jima pomeni simbol Kočevskega Roga, katere dimenzije se prepletajo v njem? Zakaj hodita k spominskim mašam?

Urška Makovec je sicer Primorka zato je spregovorila tudi o tem, da je ta dežela ogromno pretrpela med obema vojnama, potem pa se zdi, kot da je izgubila občutek za še hujše trpljenje, ki je zadelo nekatere sosednje slovenske pokrajine.

V pogovoru je bila načeta tudi tema, kako gledajo na Kočevski Rog mlajši? Kje so možnosti, da se poveže njihova dobrota, ki jo imajo v sebi s Kočevskim rogom?

Vabljeni k spominski slovesnosti, ki bo letos v nedeljo 3. junija.

Pogovor je vodil Jože Bartolj: