V oddaji Moja zgodba smo gostili v.d. direktorja Arhiva RS Jožeta Dežmana, ki je predstavil razstavo in dokumentarni film z naslovom Vroče sledi hladne vojne.

Gre za mednarodni projekt pri katerem sodelujejo Gorenjski muzej, Arhiv Republike Slovenije in Mohorjeva založba Celovec.  Razstava predstavlja predvsem posledice prehodov Slovencev čez železno zaveso med Slovenijo in Avstrijo ter dolgo soočanje z njenimi posledicami oz. preseganjem le-teh.

Ob tem je nastal tudi dokumentarni film z enakim naslovom. V prihodnjih tednih boste lahko slišali pričevanja oseb, ki so sodelovale v njem, prirejena za radijski medij.

Vabljeni k poslušanju:

Oddajo je pripravil Jože Dežman

Alojz Tekavec je bil ob koncu vojne star 15 let, zaradi revolucije in povojnih izvensodnih pobojev pa je utrpel tragično izgubo očeta, sestre in dveh bratov.

Njegovega očeta, ki je bil kmet in vidovski župan in je zaradi skrbi za prebivalstvo užival velik ugled, so Daki in njegovi sodelavci ubili na njegovem domu, 23.4.1942. Proti koncu vojne, 5. maja 1945, se je družina Tekavec zatekla v sosednjo Avstrijo, v Vetrinj. Vrnjeni so bili v Teharje 30.5.1945. V Teharjah so zadnjič videli sestro Zofko, staro 21 let, ki je bila odgnana s skupino 80 žensk ter brata Jožefa, starega 23 let in Viktorja starega 19 let.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Majda Pučnik Rudl:

Dokument, ki priča, da so tudi partizani imeli talce...

Tokrat lahko prisluhnete predavanju Jelke Piškurič z naslovom "Spomini življenja, Različne povojne migracijske izkušnje clecelandskih Slovencev", ki ga je imela na mednarodnem znanstvenem siimpoziju Represivne metode totalitarnih režimov, meseca maja v Mariboru.

V njem je mogoče slišati izjave ljudi, ameriških Slovencev, ki so tja prišli po 2. svetovni vojni. Njihove zgodbe se začenjajo v domovini, ki so jo morale zapustiti maja 1945.

Avtorica Jelka Piškurič:

Prisluhnite oddaji:

V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili zadnjega vodjo vladne službe za vojna grobišča Marka Štrovsa, ki je spregovoril o neurejenosti množičnih grobišč v Sloveniji.

Zanimivost pogovora je nedvomno ta, da je Štrovs med drugim povedal, kako bi lahko mrtve, ki ležijo v množičnih grobiščih po vsej Sloveniji, pokopali za sorazmerno nizke stroške in v razmeroma kratkem času. Izkopati bi jih morala pogrebna služba in jih potem pokopati v zato pripravljenih kostnicah. Nekaj jih že imamo (v Slovenski Bistrici, Škofji Loki). Dokler pa bomo k temu problemu pristopali tako, da bomo pokope na vseh področjih administrativno zavirali in se ob odkopih „šli arheologijo" se ne bo zgodilo nič.

Zgledno urejena kostnica v Slovenski Bistrici

Štrovs opozarja, da se je policija v zadnjih letih tarnsformirala iz nekdanje represivke, ki je nadzorovala, kdo prižiga sveče na neurejenih množičnih grobiščih, v varuhinjo, ki preprečuje, da bi se zamolčana množična grobišča odkrila in uredila.

Prisluhnite pogovoru, ki ga je po izhodiščih Majde Pučnik Rudl s Markom Štrovsom posnel Jože Bartolj:

Stanko Mrlak iz Žirov je bil vpoklican v enoto RAD 13.1. 1943. Najprej je bil poslan v Altmunster, kasneje v Breslau in naprej v zahodno Francijo. Med stražarsko službo v Franciji je spoznal feldmaršala Rommla (na sliki). Ta dogodek tudi opisuje v svojem pričevanju, ki mu lahko prisluhnete.

Do kapitulacije Nemčije je bil na položajih v Franciji, nato pa prepeljan prek zbirnega taborišča Marseille v Slovenijo, kjer je bil zaprt v Radovljici. Domov je prišel 12. Avgusta 1945.

Oddajo je pripravila Monika Kokalj Kočevar.