V oddaji Moja zgodba boste lahko slišali prvi del pričevanja dr. Petra Venclja o Kranjskem Demosu.
Peter Vencelj, slovenski fizik in politik je bil med 16. majem 1990 in 14. majem 1992 predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Leta 1992 je postal državni sekretar Republike Slovenije, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu
V prvem delu pričevanja je dr. Vencelj spregovoril o svoji družini, študijskih letih in o tem kako je dosegel zavidanja vredne rezultate na svojem delovnem področju.

Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravil Jože Dežman:

Bojan Bizjak se je rodil leta 1923 v osemčlanski družini v Braniku (tedaj Rihemberku) na Goriškem. Septembra 1942 je bil Bojan vpoklican v italijansko vojsko in dodeljen 87. pehotnemu regimentu v Arezzu, še pred koncem istega leta pa je bil, tako kot drugi Slovenci v regimentu, razorožen in odveden v posebni bataljon. Selili so ga po različnih krajih po Apeninskem polotoku in Siciliji, nazadnje je bil nastanjen v kraju Montelepre pri Palermu, kjer je delal v pristanišču in pri gradnji ceste.

Po izkrcanju zavezniških sil na Siciliji poleti 1943 se je Bojan predal Američanom. Nikoli ni skrival ljubezni do petja. Nasprotno. S prepevanjem slovenskih pesmi se je počutil vsaj za hip svobodnejšega in povezanega s svojim narodom. Ko so ga Američani kot vojnega ujetnika vkrcali na ladjo, ki je odplula v severno Afriko, se je v navzočnosti njegovega tenorskega glasu rojeval pevski zbor poznejših prekomorcev letalcev v Alžiriji.

Toda Bojan ni šel po njihovi poti, ker se je odločil za odhod v Južno Afriko. Tam je postal zborovodja slovenskega pevskega zbora pilotske šole britanskih kraljevih letalskih sil RAF. Poudarja, da se je na skrajnem jugu afriške celine naučil urejenega angleškega življenja, ki se ga v marsičem drži še danes. V domovino se je po opredelitvi za Tita vrnil kot letalec prekomorec marca 1945.

Toda januarja 1946 je sledila obsodba na enoletno zaporno kazen, česar se še danes nerad spominja, saj poudarja, da je v Jugoslavijo prišel z dobrim namenom in iskreno željo po osvoboditvi domovine. Vzroka za obsodbo ni nikoli izvedel, pravi, da je komunistične oblasti očitno motila njegova odločitev za angleško pilotsko šolo. Krivično zaporno kazen je prenašal - kako drugače kot s petjem. Na prostost je bil izpuščen ob amnestiji v začetku poletja 1946.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Irena Uršič:

V oddaji Moja zgodba boste prisluhnili tretjemu delu pogovora z Ivom Bizjakom, ki ga je pripravil študijski krožek Moč preživetja. Ta deluje v okviru Gorenjskega muzeja Kranj in je pripravil raziskavo o delovanju kranjskega Demosa.

Ivo Bizjak leta 1991

Ivo Bizjak bo nadaljeval s spomini na svoje politično delovanje:

V oddaji Moja zgodba smo predstavili izbor iz Zbranega dela župnika Ivana Pečnika, ki ga je opravila ddr Marija Stanonik. V pogovoru z njo smo knjigo in avtorja predstavili kot župnika, ki je redno pisal osebno kroniko.

Odlomek iz knjige:
Navezava na naslov: Vedno sem rad zidal (dobesedno)
V tistih letih se je pri nas doma pa tudi v vasi veliko zidalo, ker so bila poslopja do tedaj v zelo slabem stanju. Naš oče so sploh imeli veselje do zidanja. Pozidali so novo klet za kuho (1904), nove hleve (1908), novo manjšo stanovanjsko hiši z drvarnico (1911), nove pode in listnik (1912). Skoro vsako leto smo imeli zidarje, zato ni čudno, da sem tudi jaz dobil veselje do zidanja. Nedaleč od hiše je bila takrat gramozna jama, kjer so kopali pesek za zidanje. V tej jami smo otroci venomer tičali. Bog zna, koliko hišic smo pozidali. Kadar nam je zmanjkalo malte, smo šli na belo cesto in od tam prinesli ali pripeljali cestnega prahu.
Seveda je naša tehnika napredovala. Vsako leto smo sezidali večje hiše, ko so se nam prejšnje čez zimo podrle. Če nas je zalotil dež, smo šli pod streho v lastni hiši. Ena izmed njih, postavljena v našem Dešnu, je stala celo več let. Okrog hišic smo napravili vrt ter zasadili fižol ali krompir. Če so me doma opomnili, naj se grem učit, da bom morebiti šel v šole, je bil moj odgovor, da bi šel rajši za zidarja, kar pa seveda domačim ni bilo všeč.

Prisluhnite oddaji, ki jo je z ddr Marijo Stanonik posnel Jože Bartolj:

 

Prisluhnete lahko nadaljevanju pričevanja Iva Bizjaka, ki ga je pripravil študijski krožek Moč preživetja. Ta deluje v okviru Gorenjskega muzeja Kranj in je pripravila raziskavo o delovanju kranjskega Demosa.

Ivo Bizjak leta 1990

 

Ivo Bizjak bo nadaljeval s spomini na svoje politično delovanje: