Civilno-družbena pobuda Resnica in sočutje 1945 - 2015 je v sredo 22. oktobra predstavila dogodke s katerimi bodo obeležili sto letnico začetka Soške fronte, sedemdesetletnico konca druge svetovne vojne in četrt stoletja od zmage parlamentarne demokracije v Sloveniji. Na novinarski konferenci so pobudniki poudarili, da spodbujajo proces odkrivanja zamolčanih in prezrtih plasti druge vojne in povojnega režima, spodbujajo proces zdravljenja travmatskih bremen državljanske vojne in povojnega nasilja ter proces odpuščanja.

Kot je uvodoma dejal Jože Bartolj želi civilno-družbena pobuda Resnica in sočutje v prihodnjem letu s simpoziji, spletno stranjo, koncerti, muzejskimi in likovnimi razstavami, gledališko predstavo, filmsko retrospektivo, okroglimi mizami in komemoracijo, slovenskim mestom mrtvih, spletnim pokopališčem žrtev zla druge svetovne vojne in tudi izdelavo 70 tridimenzionalnih klekljanih golobov miru za sočutje in mir med nami, spodbuditi proces sprave v slovenskem narodu. "Tako mi sklopu pobude Resnica in sočutje pozivamo občine, župnije in posameznike naj pomagajo pri urejanju neoznačenih morišč in grobišč in s tem na nek način obeležimo slovensko mesto mrtvih," je pozval Bartolj.

Terapevtka Katarina Kompan Erzar je opozorila, da so rane preteklosti zelo globoke in dodala, da kdor ne izjoka vojne ima o njej lažno podobo. "Zato je čas za resnico in sočutje, za iskren pogovor o strahu, prestanih izkušnjah in pogumu ter odpuščanju in hrepenenju, ki človeku omogoča, da ne ostane ujetnik davnih krivic in da v to ječo zapre poleg sebe še svoje otroke. Zato želimo z drobnimi, prijetnimi, prijaznimi in hkrati zelo sočutnimi dogodki odpreti prostor v katerem se bo vsak lahko počutil pristnega, povezanega in konec koncev preživelega potomca ene zgodbe o iskanju ljubezni," je povedala.

Svetovno znani basbaritonist Marko Fink, je predstavil koncert, bo v sklopu pobude Resnica in sočutje 27. maja v Slovenski filharmoniji. Na njem bo poleg priznanih solistov sodeloval tudi simfonični orkester RTV Slovenija. Fink je med drugim spomnil na mnoge, ki so morali med in po drugi svetovni vojni zapustiti domovino ter dodal: "Oprostite, moramo nekaj narediti! 70 let je od konca vojne in se še vedno soočamo s sovraštvom in s srčno trdoto."

Zaživela pa je tudi spletna pobuda Vseposvojitev, kjer lahko posvojimo žrtev druge svetovne vojne in po njej. Po besedah Romane Bider so do danes posvojene 203 žrtve, želijo pa si, da ta številka še naraste. In kaj naj bi posvojitelji počeli? "Vsakdo, tako verni kot neverni, lahko spomin na posvojeno osebo neguje na najbolj lasten način. Prižigamo sveče, molimo, obiščemo grob, če obstaja, poskrbimo za sveto mašo, beremo, pišemo. Vsako nedeljo ob 12. uri je trenutek naše skupne povezanosti v mislih in molitvah za vse žrtve."

Pobuda Resnica in sočutje predlaga tudi 24. julij za vseslovenski dan spomina na žrtve vseh vojn in nasilja.

Prisluhnite tiskovni konferenci:

Študijski krožek Moč preživetja, ki deluje v okviru Gorenjskega muzeja Kranj je pripravila raziskavo o delovanju kranjskega Demosa. Krožek deluje pod vodstvom muzejskega svetnika Jožeta Dežmana, ki je tudi pripravil omenjeno oddajo. V prihodnjih tednih bomo spoznali ljudi kot so, Ivo Bizjak, dr. Peter Vencelj, Rudi Šeligo, Vitomir Gros, Andrej Šter, Rudi Šeligo, Vlasta Sagadin, ki so nekdaj rdeči Kranj premagali na volitvah in pomembno prispevali tudi pri osamosvajanju Slovenije.

Ivo Bizjak se dvigne v krščanskih demokratih do podpredsedniškega mesta, je minister za notranje zadeva, varuh človekovih pravic ..., za njim je velika kariera. Začel bo s pričevanjem o okolju v katerim je živel, povedal nam bo, kako so ga vedno zanimala nekatera družbena vprašanja in o delovanju na lokalni ravni.

Na prostoru nekdanjega taborišča v Bukovžlaku na Teharjah, kjer je zdaj urejen spominski park, so se v nedeljo 5. oktobra zbrali svojci in prijatelji junija 1945 tam umorjenih in od tam odpeljanih v smrt. Prišli so tudi ljudje, ki so preživeli grozote medvojnega in povojnega nasilja, ter tisti, ki verjamejo v možnost in nujnost sprave v Sloveniji. Obletno spominsko slovesnost sta pripravila Nova slovenska zaveza in teharska župnija. Del udeležencev je prehodil tako imenovano pot žrtev od železniške postaje Celje do spominskega parka na Teharjah. Sveto mašo je tam daroval murskosoboški škof Peter Štumpf, sledila je akademija, na kateri sta spregovorila Franc Zabukošek in Jurij Pavel Emeršič.

Objavili smo pridigo murskosoboškega škofa Petra Štumpfa in govor Jurija Pavla Emeršiča:

Naslov tokratne oddaje bi lahko bil "Ali res nismo nič vedeli o povojnih poboji?"

Da to ni res nam bo povedal tudi Alojz Mehle, ki bo spregovoril o svojih dveh stricih Francetu in Tonetu, ki sta bila takoj po vojni zaprta v škofovih zavodih. Od tam sta oba izginila po koncu maja 1945.

Ob tem smo prebrali še nekaj odlomkov iz pisem, ki sta jih pošiljala domov iz največjega povojnega koncentracijskega taborišče Šentvidu.

Šent. Vid 13.V.1945

Pripis: Število kaznjencev je naraslo na 18 tisoč.

Dragi stric.

Vas pozdravljam iz škofovih zavodov. Midva sva sedaj tukaj in čakava zasliševanja. To gre zelo počasi. Mi imamo hrano 2 krat na dan. Tukaj so bile pojstle in smo jih morali iznesti pod streho in sedaj ležimo na golih tleh. Predem smo šli notri, so nam pobrali nože, ure, denar, rezer aparate, celtne, nalivna peresa in tošlne itd. Po sobah je hodil en komisar iz komande mesta, kateri bo nas zasliševal in je naju vprašal, od kod sva doma, najbrž je bil Vodičarjev. Če bi midva imela potrdilo od terenskega odbora, bi bila takoj izpuščena. Ta, ki prinaša to pismo, je imel ravno tako. Tukaj je tudi deset tisoč Nemce in Italjanov. Potem že veste, kakšen nered j tukaj. Skrbi naju, kako je kaj doma in kje je Jože? Če pride kdo od doma, mu povejte, da jih pustiva lepo pozdravit. In jim povejte, da naj prosijo pri zaslišanju, saj sem jim tudi jaz dosti pomagal. Če ne bo kakšne rešitve, ne bova kmalu izpuščena.

Nasvidenje Franc in Tone

Oddajo je pripravil Jože Dežman:

Na prostoru nekdanjega taborišča v Bukovžlaku na Teharjah, kjer je zdaj urejen spominski park, se bodo v nedeljo 5. oktobra zbrali svojci in prijatelji junija 1945 tam umorjenih in od tam odpeljanih v smrt. Obletno spominsko slovesnost pripravljata Nova slovenska zaveza in teharska župnija.

Del udeležencev bo prehodil tako imenovano „Pot žrtev" od železniške postaje Celje do spominskega parka na Teharjah. Sveto mašo bo daroval murskosoboški škof Peter Štumpf, sledila bo še akademija.

Na Teharje je v imenu Nove slovenske zaveze povabil Franc Zabukošek. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj: