Tokrat lahko spet prisluhnete oddaja, ki je na stala na znanstvenem posvetu ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo pri Laškem. Slišali boste dve predavanji. Najprej bo spregovoril dr. Damjan Hančič o Hudih jamah na Kamniškem.

To je bil dr. Damjan Hančič o Hudih jamah na Kamniškem. Zdaj pa je na vrsti še drugo predavanje. Spregovorila bo dr. Lia Katarina Kompan Erzar o Očiščenju spomina in vzpostavljanju varnih odnosov v ne-varni družbi.

Predavanja, ki je na voljo tudi v avdio obliki je posnel Izidor Šček.

"Mi je bilo pa vedno zelo, zelo neprijetno, zakaj moram biti v Afriki, za koga se bom jaz tukaj tolkel? Jaz sem Slovenec. Mene je rodila mati Slovenka!«

Vladimir Murovec se je rodil aprila 1922 v Puštalah pri Čepovanu. Odraščal je z mamo, sestro, staro mamo, teto in dvema bratrancema. Januarja 1942 je bil vpoklican v italijansko vojsko in bil odveden na severnoafriško fronto v jeseni 1942, prav takrat, ko se je začela znamenita ofenziva zavezniških sil pri El Alameinu in ko so se v Maroku in Alžiriji izkrcali Američani.

Italijanska armada, ki se je bojevala s pomočjo nemških enot Afrika Korps pod poveljstvom generala Rommla, se je maja 1943 morala vdati anglo-ameriškim zaveznikom. To je bil eden izmed pomembnih preobratov v 2. svetovni vojni in velika zmaga zavezniških sil. V tej moriji severnoafriške fronte, kjer je bilo uničenih pet italijanskih divizij, zajetih okoli 100.000 italijanskih vojakov, vdati pa se jih je moralo 250.000, je bil tudi Vladimir Murovec.

Mesec dni pred vdajo, 9. aprila 1943 ter po šestih dneh brez hrane, je bil na bojnem polju šestkrat ranjen - v obe nogi, v trebuh in prsni koš. Po operaciji je bil kot vojaški ujetnik odpeljan v Združene države Amerike, od koder se je vrnil po koncu 2. svetovne vojne.

V oddaji Moja zgodbaste lahko prisluhnili pričevanju Slovenca Vladimirja Murovca, ki je bil prisilno mobiliziran v italijansko vojsko.

»V denarnici sem imel svetega Antona. Dala mi ga je moja pokojna teta Amalija. Rekla mi je: 'Nesi tega svetega Antona s seboj, boš videl, da te bo pripeljal nazaj.' In tako je bilo res.«

Pričevanje  je posnela Irena Uršič:

Tokrat lahko prisluhnete šesti oddaji, ki je nastala na znanstvenem posvetu ob 4. obletnici vstopa v Hudo Jamo. Slišali boste dve predavanji. Najprej bo spregovoril mag. Renato Podbersič o (Ne)znanih grobiščih na Primorskem:

Zdaj pa je na vrsti še drugo predavanje. Spregovorila bo Jelka Piškurič, o Različnih spominih - isti preteklosti.

Oddaja je na voljo tudi v avdio obliki:

Predavanja je v avdio in video obliki posnel Izidor Šček.

Prisluhnete lahko drugemu delu pričevanja Ane Nared iz Kožljeka.

Prvega maja 1945 so se domobranci in njihove družine s Cerknice in okolice začeli umikati na Koroško. Tako tudi družina Turšič. Le oče Anton, mama Ana in sestra Jožefa so ostali doma. Civilisti, tudi ga. Ana, sestri Marija in Frančiška, so pešačili skozi Rakitno, Sinjo Gorico, Tržič in čez Ljubelj - v Vetrinj.

Trije bratje, Franc, star 32 let, Janez, star 28 let in Jože, star 26 let, so se umikali s svojimi domobranskimi enotami in bili s prevaro Angležev iz Vetrinja vrnjeni v Teharje. Tam so bili mučeni, odpeljani iz taborišča in ubiti neznano kje.

Ga. Ana Turšič, por. Nared, je v taborišču Teharje stradala, bila je ustrahovana in v strahu za golo življenje. Videla je, kako so materam iztrgali otroke, kako so odpeljali dva kamiona žensk, kako so zaprti umirali zaradi mučenja, lakote in bolezni. Domobrance so izstradali, mučili in odvažali s kamioni vsako noč. In odpeljanih niso videli nikoli več.

Konec avgusta 1945 so jo skupaj s sestrama izpustili. Nato so se preživeli člani družine začeli postopoma vračati na svoj dom: Obdelovati so začeli zemljo in popravljati svoj požgani in izropani dom na Kožljeku.

Štiri sinove in brate so zelo pogrešali. Tudi za težka kmečka dela so morali sami poprijeti.

Da je vse to preživela, je gospe Ani pomagala dobra volja, veselje do dela in seveda petje. V cerkvenem pevskem zboru je pela skoraj 70 let, za kar je dobila nadškofijsko priznanje.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Majda Pučnik Rudl:

Ob 4. obletnici vstopa v Hudo Jamo so Študijski center za narodno spravo, Arhiv Republike Slovenije in Slovenski filmski arhiv pripravili tri dogodke: tiskovno konferenco z ogledom Hude jame, znanstveni posvet in ogled filma Christophoros z okroglo mizo. Na znanstvenem posvetu je sodelovalo 17 referentov, različnih strok, ki so vsak s svojega zornega kota osvetljevali pogled na fenomen povojni pobitih v Hudi jami pri Laškem.

Nadaljujemo z objavljanjem prispevkov, ki so nastali na omenjenem znanstvenem posvetu. Tokrat boste slišali predavanje nekdanjega vodje policijske akcije Sprava Pavla Jamnika, ki bo predstavil odkrivanje Grobišča Kočna - Poljane nad Jesenicami.

Predavanju lahko prisluhnete tudi v avdio obliki:

Predavanja je v avdio in video obliki posnel Izidor Šček.