9. oktober 2009 - Aleš Kunaver, vodja šestih himalajskih odprav je pred tremi desetletji od jugoslovanske vlade pridobil sredstva za gradnjo alpinistične šole. V njej slovenski alpinisti še danes z veliko požrtvovalnostjo pripravljajo domačine za varnejše gibanje v gorah.

Gostje v studiju so bili staroste alpinističnih inštrukturjev: Tone Škarja, Bojan Pollak in Vlado Schlamberger.

Tone Škarja: "Ideja je padla na zasedanju UIAA, Aleš jo je prevzel. Govorili so o nesrečah nepalskih šerp, do njih pride zato, ker niso vajeni hoje v gore. Ne fizioliško, ampak tehnično, ne poznajo nevarnosti".

Bojan Pollak: "1980 sem se prvič udeležič tečaja. Takrat je bila hiša delno zgrajena, ni bila pa še dokončana, zato smo živeli še v šotorih. Učenci (ljudje, stari tudi od 30 - 40 let) so bili zelo v redu, zelo zainteresirani in videlo se je, da tega znanja manjka, zato so dobesedno pili vse znanje, ki smo jim ga mi takrat dajali!".

Vlado Schlamberger: "Na prvih tečajih smo (po Aleševem izboru in predlogu) te ljudi malo favorizirali. Izbrani so bili t.i. "tigri" - šerpe, višinski nosači, ki so bili tudi po dvakrat na osemtisočakih, Everestu. Tako da smo imeli kar spoštovanje do njih. Po drugi strani pa so nas tudi oni spoštovali, ko so videli, kaj smo jih naučili "

Po telefonski zvezi se je pridružil tudi Peter Markič.

Nepalski tečajniki pri učenju osnov (foto: Bojan Pollak)

V 30-ih letih je bilo vseh tečajev (do l. 2007) skupaj 23, uspešno je tečaj končalo 683 tečajnikov, velika večina od teh Nepalcev, med njimi pa tudi tečajniki iz drugih držav (Jordanci, Korejci, Angleži, Avstralci...).

Šola predstavlja primer humanosti, nesebičnosti in ponujeno roko prijateljstva, ki še danes druži Slovence in Nepalce.

Prva pomoč (foto: Bojan Pollak)

Prisluhnite posnetku oddaje: