19. januar 2018 - Leta 2014 je Slovenijo prizadel žled. V slovenskih gozdovih je ponekod pustil pravo opustošenje. Za njim je prišla borba s podlubnikom, lanskega decembra pa je gozdove prizadela nova ujma: vetrolom, ki je prizadel več kot polovico slovenskih državnih gozdov. Kako bodo naravne katastrofe in spopadanje človeka z njimi vplivale na podobo slovenskega gozda v prihodnosti, nas je zanimalo v tokratnih Doživetjih. Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav, pa bo takšna tudi ostala? V preteklih desetletjih so gozdarji dobro sonaravno skrbeli za slovenski gozd, zato je v dobri kondiciji, je zatrdil naš sogovornik, gozdar Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije.

"Po vseh teh naravnih ujmah je gozdarska stroka pristopila k izdelavi načrta sanacije. To smo dolžni tudi po zakonu. Za zadnji, decembrski vetrolom bo načrt izdelan do 12. februarja. Ta načrt vsebuje tudi količine sadik in površine gozda, ki so potrebne obnove. Prva ocena je, da je teh površin približno 5000 hektarjev. Glede na to, da so slovenski gozdovi v zelo dobri kondiciji, saj so bili v preteklih 50 letih gospodarjeni na način, ki je blizu naravi, je bila tako ohranjena samopomlajevalna sposobnost gozda. Večina od te površine se bo tako pomladila po naravni poti. Ocenjujemo, da bo do 10 odstotkov površin potrebno pomladiti s sadikami godznega drevja.  Izbor drevesnih vrst želimo čimbolj približati naravni sestavi v določenih gozdovih. Tako gradimo mlade sestoje na domačih listavcih: bukev, javor, primešanih je nekaj iglavcev. Kljub negativnim izkušnjam iz preteklosti, računamo tudi na smreko, saj ima v gozdnem sestoju svojo vlogo."

PRISLUHNI ODDAJI:

V oddaji smo uvodoma opozorili na trenutne razmere v sredogorju in visokogorju (2. stopnja nevarnosti snežnih plazov je lahko varljiva, je povedal Matjaž Šerkezi), izmerili pa smo tudi vzdušje tik pred 29. državnim tekmovanjem Mladina in gore ter povabili na praznovanje 45-te obletnice skupne naveze: Viki Grošelj - Stipe Božić v Cankarjev dom (Himalajska sopotnika).