ANTON BELEC (rojen 19.6.1857, umrl 23.4.1940)

Na dvorišču pred delavnico kleparskega mojstra Antona Belca se je leta 1895 dogodil zgodovinski dogodek za Slovenijo. Jakob Aljaž, dovški župnik, je izvrstnega mojstra-krovca in svojega prijatelja, takole nagovoril:
"Vse kar ti bom povedal si zapiši. Prinesi 3 štokrle, nariši krog okoli njih in izmeri premer. Usedi se na enega od njih, izmeri od tal do oči. Vstani in še enkrat izmeri do oči. Na vrhu Triglava sem kupil zemljo na katero želim postavit železni stolp v obliki valja s stožčasto streho in s pravokotnimi linicami za okenca, ki naj gledajo na vse strani neba. Tebe bi pa prosil, da mi to narediš in tudi postaviš."

Anton Belec mu je na to rekel: "Pa res drži, da je od norca do genija samo korak. No, ne zameri, vendar je tako: to, da misliš na vrhu Triglava postaviti stolp, je čista norost, načrt pa je tako genialen, da stolp lahko začnem takoj delati."

"Saj ne gre zame, za vse nas Slovence gre. Triglav moramo vrniti Slovencem!", je odvrnil Aljaž. Toliko časa mu je govoril o višjih razlogih za postavitev stolpa na vrhu Triglava, da mu je nazadnje Anton Belec rekel: "Vzamem besedo nazaj. Nisi norec, samo velik zanesenjak si. In velik Slovenec. Zdaj sem šele sprevidel, da le taki ljudje premikajo svet. Da bom tudi jaz nekaj prispeval k slovenski stvari, ti obljubim: stolp bom dokončal v najkrajšem možnem času in to - zastonj! Da bo Triglav res slovenski!"

Besedo je tudi držal. Lično in natančno je izdelal vse, od železnih opornikov za ogrodje do samega stolpa. Od daleč se je videlo, da je Belec naredil ta stolp ne samo z znanjem, ampak tudi v veliko ljubeznijo!

Odlomek o gradnji stolpa iz Aljaževih spominov (avtor besedila: Andrej Praznik):

Spomine (iz pisnih in ustnih virov) na ta dogodke in sploh na Antona Belca je z nami delil njegov pravnuk Marko Bradač.

Prisluhni oddaji:

Bo osrednji eksponat Slovenskega planinskega muzeja Aljažev stolp?

Ideja, predlog, pobuda, vroča želja ali karkoli četrtega očitno ni naletelo na odobravanje. Nasprotno, žaganje in selitev stolpa v dolino in v muzej očitno nima podpore v javnosti. Tudi 8 poslušalcev, ki je sodelovalo v zadnji julijski oddaji, je izrazilo nestrinjanje, ogorčenje in predlog, naj v muzej namesto originala raje postavijo kopijo.

Prisluhnite celotni oddaji z datumom 31.7.2009

Še dve vabili na Komno. Z besedo in sliko. Tudi iz našega arhiva.
Avtor, foto, snemanje, montaža: Izidor Šček

Ob oddaji, ki je nastajala 24. julija 2009 na Komni, se je marsikaj zapisalo tudi na digitalno kamero. Avtor Izidor Šček:

Pogovor z Jožetom Miheličem (TNP)

Pogovor z oskrbnico Doma na Komni Karmen Karničar

Naš prenos s Komne je, kot ste morda ujeli, USPEL! Res je čudovito ustvarjati takšno oddajo v pravem, pristnem okolju. In res je enkratno delati z ekipo, ki je pradana delu: Marku Zupanu (za vzpostavitev zveze in kotakt z Mobitelom) in Izidorju (ki je vse vestno beležil na videokamero) Hvala obema! Spodaj si lahko ogledate nekaj foto utrinkov našega dne...

Izidor v pogovoru z Jožetom A. Miheličem, ki je tudi odličen fotograf

Marko preverja posnetek...

Zaboj s tehniko za prenos je šel na Komno s tovorno žičnico

smerokaz

Izidor pred informativno tablo na izhodišču

Izidor je izkoristil vsako dobro priložnost za snemanje

Na Komno se vzpnemo po poti, ki vodi v ključih
(serpentine so celo označene)

notebook in blog oddaje Doživetja narave

desno Aleš Jenko, tajnik društva Ljubljana-Matica

Marko Zupan in antena

Izidor izbira...palačinke z ali brez...

ekipa petkovega prenosa:Izidor, Marko, Blaž

vodja tehnike in v zadnjem času tudi režiser, snemalec in montažer

gorenjski biser

Jani Bele

Tokrat smo se ustavili pri snežiščih, ki so po letošnji zimi, bogati s snegom, zares številčna. Nekaj nasvetov je v pogovoru razkril predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Jani Bele. Povzemamo jih na kratko:

Čeprav sedaj ta zaradi visokih temperatur in dežja kar hitro kopni, lahko na poteh, ki potekajo po severnih pobočjih gora ali prečkajo grape, še dolgo naletimo na zasnežene odseke. Sneg je tam trd in se šele čez dan malo zmehča, zato upoštevajte tele napotke:

- Pri prečkanju snežišč z iztekom, nevarnim ob zdrsu, obvezno uporabljajmo cepin in dereze. Ob morebitnem zdrsu se bomo na strmejšem snežišču tudi s cepinom težko zaustavili zaradi trdega snega in rahlo valovite površine. Uporabimo vrv in pravilno tehniko varovanja. Če te opreme nimamo, se takoj vrnimo po isti poti. Vsakršno improviziranje (z vejami, ostrimi kamni) je neučinkovito in zato nevarno.

- Na površini snega se naredijo vdolbinice, v katerih se zaustavi zapadno kamenje, ki daje lažno upanje varnosti. Tudi če stopamo po tem kamenju, nam lahko kakšen kamen zdrsne ali pa kamenja preprosto zmanjka.
- Zaradi segrevanja skal se na stiku med skalo in snegom začne sneg topiti in ustvarijo se razpoke, ki so včasih globoke tudi več metrov. Na to moramo biti pozorni pri prehodu s snežišča na kopni del poti in obratno.

- Pod snežiščem pogostokrat teče voda, ki tudi počasi raztaplja sneg. Ustvarja cele tunele z včasih zelo tankim stropom. Še en razlog več za varovanje z vrvjo.
- Na začetku poletne sezone izbirajmo poti, ki vodijo na vrhove po južnih pobočjih.

- O stanju na poteh se pozanimajmo pri oskrbnikih planinskih koč, planinskih društvih, ki oskrbujejo poti, ali na internetnih straneh (pzs.si, hribi.net ...).

France Malešič: o streli v gorah

Tako udarno začenjamo v povzetku oddaje na blogu. Udarno zato, da bi bilo varno. Naš gost je bil alpinist, gorski reševalec in zdravnik France Malešič. S to temo začenjamo poletni cikel: Varno v gore 2009, v katerem bomo opozarjali na nevarnosti v gorah v času, ko se v gore odpravi največ ljudi.

PRISLUHNITE CELOTNI ODDAJI

Kratek povzetek (več na Gore...Ljudje):

Učinek strele na človeka

- 20 - 30 % poškodovanih umre,
- 75 % ima trajne posledice
- Direktni udar - 80 % smrt
- Posredni udar - preskok električnega toka iz okolice, zemeljski tokovi

Preprečevanje poškodb zaradi strele

- Kovinski predmeti, ki ne presegajo višine glave, ne vplivajo na pogostnost udara strele
- Ne uporabljamo telefona in drugih aparatov
- Ne na grebenih, vrhovih, pod drevesi - počepnemo stran od njih
- V gozdu le pri manjših drevesih, za lastno višino stran od njih
- Več ljudi po 3 m narazen in ne v gručah
- Čepenje v krogu znotraj 2 m okrog objekta - nevarno za stranski udar
- Varne faradayeve kletke (avto, letalo, vlak, stavbe)
- Varno v polmeru ene višine objekta, višjega od 4 m, vendar vsaj 2 m stran od njega
- Hoja naprej le, če je časovni razmik med bliskom in gromom > 15 sek (>5 km)
- Počakamo na varnem, dokler se nevihta ne oddalji 10 km


V oddaji smo začeli spoznavati Bohinjske gore predstavili pa smo tudi pomembno delo Zgodovina slovenskega planinstva dr. Toneta Strojina.

Končno prihaja blog oddaje Doživetja narave. Prinašal bo vse tisto, kar oddaja ne more: slike, video in vsebine, za katere zmanjka časa, opozarjal na posnetke in vabil k poslušanju.
"Obleko" bloga sestavlja slika našega očaka, pravzaprav njegove znamenite stene, ožarjene s prvimi žarki julijskega sonca. Fotografija je nastala tistega dne, ko smo preplezali Slovensko smer v Steni.