3. januar 2014 - V prvih januarskih Doživetjih narave smo se ozirali v nebo in ob tem razmišljali... Profesor Boris Kham je zbral nekaj aktualnih novic, povezanih z odkrivanjem vesolja in dodal svoje razmišljanje o smiselnosti vesoljskih poletov.

V svoje razmišljanje je prof. Kham vpletel tudi misli Galilea, ki je prvi občudoval nebo s teleskopom: Neskončno se ti zahvaljujem Bog, da si bil tako prijazen in si me naredil za prvega opazovalca čudes, vsa pretekla stoletja skritih v temi.

Dr. Janez Janžekovič je v knjigi Smisel življenja zapisal: Tudi preprost človek, nešolan človek, ki ima bistre oči, uvidi, da narava ni slepo mešanje snovi, marveč da je v njej marsikaj tako pametno in duhovito zasnovanega, da daleč prekaša vse, kar je zmožen ustvariti človeški razum.

In še Keplerjeva misel: Ljudem sem hotel pokazati vzvišenost stvarstva, kolikor je moj omejeni um mogel doumeti neskončnost.

POSNETEK ODDAJE:

V zadnjih Doživetjih narave leta 2013 preverjamo planinsko znanje.
NAGRADNO VPRAŠANJE: Kateri vrh je na sliki?

ODGOVOR danes (27.12.) do 18.00h pričakujemo na dozivetja.narave@ognjisce.si ali
na sms 051 377 - 377

IGRA JE KONČANA. PRAVILEN ODGOVOR JE: STORŽIČ. Hvala za sodelovanje in čestitke poslušalki ERIKI!

20. december 2013 - 10. decembra je praznoval 90 let. Čeprav se sprva na našo čestitko odzval odklonilno, češ kaj čestitati, sožalje bi mi morali poslati, pa sva se le dogovorila, da ga (njega in njegovo ženo Katarino) obiščem v Škofji Loki. Posnela sva pogovor o njegovem delu in življenju - oboje je tesno povezano z gorami. Njegov učbenik Sneg, led, plazovi: priročnik za planince, smučarje in druge že desetletja velja za temeljno planinsko gradivo zimskih vzponov.

PRISLUHNI POSNETKU ODDAJE:

22. november 2012 - Ker bo svoje stene 10. decembra odprl Plezalni center Ljubljana, smo o poti do tega tako dolgo pričakovanega objekta, ki bo ponudil 4 dvorane za navdušence športnega plezanja, spregovorili z direktorjem Matjažem Jeranom.

Med drugim je Matjaž povedal: "Jaz v razvoju plezalne šole, na čelu katere sem in po 23-ih letih plezanje in več kot 15-ih letih poučevanja, sem prišel do zaključka, da ne morem eksistirati več kot vodja neke plezalne šole oz.  kot inštruktor, ki poučuje ljudi na tako zanikrni infrastrukturni ravni, na kateri smo delali. Tako da drugega kot da poskusimo to narediti in realizirati... to ni bil moj sen ali naš sen, ampak je to dolgoletni sen slovenskih plezalcev. To ne bo izključno samo plezalno središče, ampak bo šlo za širše gorniško shajališče v Ljubljani."

Več na: Spletni strani Plezalnega centra Ljubljana

PRISLUHNI POSNETKU ODDAJE:

15. november 2013 - Naš gost je bil Miro Štebe, alpinist in novinar, ki v svoji knjigi PREIZKUŠNJE govori o tragičnih doživetjih, ki so zaznamovale njegovo življenje: o padcu v Koglu, izgubi sluha med odpravo na Grenladijo, nesrečni smrti sina med izletom v Martuljek...
Vse nesreče so avtorja doletele v gorskem svetu, vendar je prav tam našel tudi moč in napotke za nadaljevanje svoje poti, hkrati pa tudi uteho.

Po vseh preizkušnjah, kako gledate na gore, gorski svet?

Gore so poseben svet. Mi smo tujci, mi prihajamo v ta svet in v njem veljajo drugačni zakoni. Mi, kot obiskovalci, kot tujci, se moramo prilagajati tem zakonom. Moramo se učiti in vedeti, kako hoditi v gore in upoštevati zakone, ki veljajo v tem svetu
Za te svoje nesreče ne obsojam gora. Gore so večne. Mi smo tisti, ki prihajamo s svojimi problemi. Gore so zame ena velika učilnica in marsikaj lahko naučijo in povedo. Vanje pa je treba hoditi z odprtimi očmi, poslušati, gledati in poskušati razumeti. Gore lahko nagradijo z neverjetnimi lepotami, s krasnimi občutki, obogatijo nas... Istočasno lahko tudi pokažejo zobe. Ampak mi smo tisti, ki smo prišli v njihov svet. Za take stvari ne obsojam gora, čeprav so to bile težke preizkušnje...

Kje ste sami našli moč da ste šli naprej?

Zlom hrbtenice, izguba sluha, to so bile težke preizkušnje, udarci. Ampak na svoji koži sem pripravljen stvari prenašati. Ko pa sem izgubil sina... to je pa res nekaj za mene najhujšega. Ko si popolnoma nemočen. To je res težka zadeva, hud udarec. Takrat so mi prijatelji, ki so nas poskušali tolažiti, govorili: najdi moč v bolečini. Jaz tega takrat nisem mogel razumeti. Kako naj v tem obupu najdem moč? To je za zjokat.... Kasneje pa sem počasi ugotovil, da drži tisti rek, da če te nekaj ne zlomi, te naredi močnejšega. Ampak težko je izbrisati bolečino - izgubo otroka. Je pa res, da čas celi. Počasi, nezaznavno. Dan za dnem. Rana ostane, še vedno je....ampak ni več skeleča. Še vedno mi je zelo težko, ko se spomnim. Ampak vem, da moram naprej. Ne poznam vseh odgovorov, zakaj se je to zgodilo. Dosti razmišljam tudi o življenju po smrti,... Ampak vseh odgovorov v tem življenju ne bomo dobili. Lahko verjamemo. Izoblikovati moramo svojo filozofijo in iti naprej. Predvsem zato, ker smo, prepričan sem, na tem svetu zato, ker imamo vsak svoje poslanstvo in to poslanstvo moramo izpolniti...Potem bomo odrešeni..

PRISLUHNI POSNETKU ODDAJE:

08. november 2013 - Tokrat smo se pred praznikom svetega Martina podali po njegovi poti, ki je tega velikega moža vodila iz rojstne Sabarije (danes Szombathely) V francoski Tours.
Leta 2005 je Svet Evrope pot ki vodi od Szombathelya do Toursa razglasil za Evropsko kulturno pot, da bi tako predstavili spominska mesta, povezana z življenjem in češčenjem enega najbolj priljubljenih svetnikov Evrope, Svetega Martina.

Pot je dolaga 1800 kilometrov, vodi pa preko Madžarske, Slovenije, Italije do Francije.
Gostja Tanja Orel Šturm je na vprašanje, ali okrog Martinovega godu doslej trasirani del poti pri nas kaj bolj oživi, odgovorila:
Lokalno da. Občina Domanjševci je skupaj z Madžari organizirala krajši pohod, naslednji teden bo lepa prireditev v Nazarjah. Kar veliko se dogaja v povezavi s kulturno potjo.

V Sloveniji je ta svetnik je zelo priljubljen, vsi krstijo vino, pripravijo se Martinove pojedine, goske...
Potrebno pa se je zavedati tudi duhovnega pomena in sporočila, ki nam ga daje ta svetnik, namreč da je prav spomniti se ubožnih, revnih, nesrečnih... In da je pomembno deliti ne samo dobrin, ampaj tudi dobro besedo.

Sveti Martin je bil rojen v Szombathelyu, v nekdanjem rimskem naselju Savaria. Med rimskimi vojaki je izstopal ne le s pogumom, temveč tudi z dobroto ter sočustvovanjem z bolniki in revnimi. Pred mestnimi vrati Amiensa je prezeblemu beraču predal pol svojega ogrinjala. V sanjah se mu je pojavil Jezus in mu povedal, da je on bil berač, ki mu je storil dobro. Po tem dogodku je postal kristjan, zapustil vojaško pot in začel k veri pridobivati tudi druge.

PRISLUHNI POSNETKU ODDAJE:

23. avgust 2013 - FOTO utrinki iz Bohinja. V Ribčevem Lazu smo Andrej Novljan, Izidor Šček in Blaž Lesnik ustvarjali oddajo Doživetja narave v živo. Pred tem pa smo se podali na prvi pohod mimo rojstnih hiš prvopristopnikov.  Oglej si nastajanje oddaje v spodnji fotogaleriji in PRISLUHNI POSNETKU ODDAJE:

Andrej in Izidor zapuščata prizorišče, delovni dan se končuje.

5. julij 2013 - V Prekmurju je zrasel model Osončja v razmerju 1:1.000.000.000. Podrobno je model predstavljen v knjižici - vodiču Učna pot Sonce in planeti, Vodič skozi maketo Osončja v Strehovcih. Avtorja makete Antona Ivaniča smo gostili v julijski oddaji Zanimivosti nočnega neba.

Prof. Boris Kham in avtor makete Anton Ivanič v studiu 2, radia Ognjišče. Foto: Izidor Šček

Knjižico lahko dobite na Zavodu za turizem občine Dobrovnik, tel.: 02 577 68 88 ali mobitel 041 349 927.
Več pa v oddaji, POSNETEK lahko poslušate tu:

24. maj 2013 - Seveda naslov izdaja popolnoma človeško gledanje na najvišjo goro. Če bi zapustili antropocentrični vidik, bi morali starosti Everesta dodati milijone.  V resnici jih šteje okrog 60 milijonov let. Pri ustvarjanju tokratne oddaje pa sem seveda imel v mislih prvi pristop sira Hillaryja in šerše Norgaya pred 60 leti. Zanimiv je bil pogovor z alpinistom Tomažem Jakofčičem, ki je na Everestu pred štirimi leti prvič stal v vlogi vodnika komercialne odprave. Slišali ste tudi o spremembah, ki jih je v regijo pod goro prinesel turizem in množice vseh, ki skoraj tedensko podirajo (in si izmišljajo) nove rekorde v povezavi z Everestom in lastno slavo (slednja je seveda veliko bolj minljiva od gore).

Tomaž je bil pri nas ravno na svoj rojstni dan (in pred 15 leti je na ta dan stal na svojem prvem osemtisočaku Daulagiriju)

Spremembe pa se odražajo tudi v podnebju:

O TALJENJU LEDU na mt EVERESTU

Tudi streha na svetu ni imuna na podnebne spremembe. Nova raziskava kaže, da Mount Everest z okoliškimi vrhovi izgublja svojo ledeno skorjo, in da se količina snežnih padavin v regiji znižuje že od leta 1990.

Znanstveniki poročajo, da se je snežna oddaja v zadnjih 50 letih zmanjšala za skoraj 183 metrov, ledeniki na tem območju pa so se skrčili za 13 odstotkov. Manjši ledeniki, ki merijo manj kot pol kvadratne milje, se topijo hitreje, zato so tam odstotki večji,v povprečju so se zmanjšali za 43 odstotkov od leta 1960. Pri večini ledenikov v narodnem parku se hitrost krčenja povečuje.Do teh ugotovitev je ekipa znastvenikov prišla z raziskavami območja okrog Mount Everesta, primerjala pa je tudi rezultate sedanjih razmer s satelitskimi slikami in kartami iz preteklosti. S pomočjo podatkov, zbranih s strani nepalske hidrografske in meteorološke službe, so tudi izračunali temperaturna nihanja skozi desetletja. Ugotovili so, da se je od leta 1992 območje okrog Everesta segrelo v povprečju za skoraj 2 stopinji, medtem ko se je debelina snežne odeje v povprečju znižala za več kot 10 cm v istem obdobju.

PRISLUHNITE POSNETKU ODDAJE

19. april 2013 - Pogovarjali smo se  o "v kamen vklesanih zgodbah" alpinista Metoda Humarja. Naša gostja je bila njegova nečakinja Andreja Humar. V nadaljevanju smo spregovorili tudi o Dnevu zemlje, ki nas opominja, da ne moremo porabiti več, kot imamo in o načrtovani ureditvi sodobnega regijskega turističnega in naravovarstvenega središča na Bledu v prostorih TNP.

PRISLUHNI POSNETKU ODDAJE: