Učna pot Sonce in planeti v Strehovcih

5. julij 2013 - V Prekmurju je zrasel model Osončja v razmerju 1:1.000.000.000. Podrobno je model predstavljen v knjižici - vodiču Učna pot Sonce in planeti, Vodič skozi maketo Osončja v Strehovcih. Avtorja makete Antona Ivaniča smo gostili v julijski oddaji Zanimivosti nočnega neba.

Prof. Boris Kham in avtor makete Anton Ivanič v studiu 2, radia Ognjišče. Foto: Izidor Šček

Knjižico lahko dobite na Zavodu za turizem občine Dobrovnik, tel.: 02 577 68 88 ali mobitel 041 349 927.
Več pa v oddaji, POSNETEK lahko poslušate tu:

 

Everestovih 60 let, gost Tomaž Jakofčič

24. maj 2013 - Seveda naslov izdaja popolnoma človeško gledanje na najvišjo goro. Če bi zapustili antropocentrični vidik, bi morali starosti Everesta dodati milijone.  V resnici jih šteje okrog 60 milijonov let. Pri ustvarjanju tokratne oddaje pa sem seveda imel v mislih prvi pristop sira Hillaryja in šerše Norgaya pred 60 leti. Zanimiv je bil pogovor z alpinistom Tomažem Jakofčičem, ki je na Everestu pred štirimi leti prvič stal v vlogi vodnika komercialne odprave. Slišali ste tudi o spremembah, ki jih je v regijo pod goro prinesel turizem in množice vseh, ki skoraj tedensko podirajo (in si izmišljajo) nove rekorde v povezavi z Everestom in lastno slavo (slednja je seveda veliko bolj minljiva od gore).

Tomaž je bil pri nas ravno na svoj rojstni dan (in pred 15 leti je na ta dan stal na svojem prvem osemtisočaku Daulagiriju)

Spremembe pa se odražajo tudi v podnebju:

O TALJENJU LEDU na mt EVERESTU

Tudi streha na svetu ni imuna na podnebne spremembe. Nova raziskava kaže, da Mount Everest z okoliškimi vrhovi izgublja svojo ledeno skorjo, in da se količina snežnih padavin v regiji znižuje že od leta 1990.

Znanstveniki poročajo, da se je snežna oddaja v zadnjih 50 letih zmanjšala za skoraj 183 metrov, ledeniki na tem območju pa so se skrčili za 13 odstotkov. Manjši ledeniki, ki merijo manj kot pol kvadratne milje, se topijo hitreje, zato so tam odstotki večji,v povprečju so se zmanjšali za 43 odstotkov od leta 1960. Pri večini ledenikov v narodnem parku se hitrost krčenja povečuje.Do teh ugotovitev je ekipa znastvenikov prišla z raziskavami območja okrog Mount Everesta, primerjala pa je tudi rezultate sedanjih razmer s satelitskimi slikami in kartami iz preteklosti. S pomočjo podatkov, zbranih s strani nepalske hidrografske in meteorološke službe, so tudi izračunali temperaturna nihanja skozi desetletja. Ugotovili so, da se je od leta 1992 območje okrog Everesta segrelo v povprečju za skoraj 2 stopinji, medtem ko se je debelina snežne odeje v povprečju znižala za več kot 10 cm v istem obdobju.

PRISLUHNITE POSNETKU ODDAJE

V kamen vklesane zgodbe

19. april 2013 - Pogovarjali smo se  o "v kamen vklesanih zgodbah" alpinista Metoda Humarja. Naša gostja je bila njegova nečakinja Andreja Humar. V nadaljevanju smo spregovorili tudi o Dnevu zemlje, ki nas opominja, da ne moremo porabiti več, kot imamo in o načrtovani ureditvi sodobnega regijskega turističnega in naravovarstvenega središča na Bledu v prostorih TNP.

PRISLUHNI POSNETKU ODDAJE:

Želja pomagati

12. april 2013 - Najprej smo pogledali v spored Sedmega mednarodnega festivala gorniškega filma, v nadaljevanju pa posvetili pozornost kamniškim gorskim reševalcem, ki so lansko leto praznovali 90 let organiziranega reševanja.

Z nami sta bila urednica zbornika Želja pomagati Irena Mušič Habjan in član uredniškega odbora Janez Volkar

PRISLUHNI POSNETKU ODDAJE:

ZNN - Astronomsko društvo Teleskop, observatorij Voglarji

05. april 2013 - Letošnji Messierjev maraton, ki bi moral biti v marcu, je zaradi slabega vremena padel v vodo. V naših oddajah navadno gostimo zmagovalce tega maratona, tokrat pa je profesor Borih Kham povabil organizatorja. Naš gost je bil predsednik astronomskega društva Teleskop iz Nove Gorice Primoža Kuka.

 

 

Astronomsko društvo ima tudi svoj observatorij, ki je odprt dobri dve leti. Prvo opazovalnico so sicer postavili že v devetdesetih letih za OŠ Solkan. Današnji observatorij pa je postavljen na Trnovski planoti (Voglarji) na skoraj 800 metrih. V celoti so ga postavili člani društva. Zaradi bližnje Furlanije je sicer svetlobno onesnaženje kar precejšnje, izjema pa ni niti Ljubljana, ki "sije" na vzhodu.
Oddaja je bila v živo in zato smo imeli tudi nagradna vprašanja - pri vprašanju: naštejte značilna spomladanska ozvezdja, se je celo malce zapletlo. Pravilni odgovor smo iskali kar nekaj časa, saj je poslušalcem na pomoč priskočil horoskop...

PRISLUHNI POSNETKU ODDAJE:

Veliki petek - Gora in križ

29. marec 2013 - Na veliki petek, poseben dan v letu, dan ko je znamenje križa dobilo nov pomen za človeštvo, smo v oddaji spregovorili o križih. Križ ali križi so naši sopotniki v življenju. Srečujemo jih tudi na poti v gore, marsikje so postavljeni na vrhovih - tako pri nas kot v tujini. Stol, Mrzla gora, Storžič, Škrlatica, Mangart, Uršlja gora... Nekaj je takih, ki jih prisotnost tega največjega simbola krščanstva moti, a kje drugje bi lahko križ za gornika bolje ponazarjal zmago in veselje kot na vrhu gore.

Slišali ste tudi razmišljanje sodelavca uredniškega odbora Planinskega vestnika, Marjana Bradeška o križu na gori. Tu objavljamo besedilo: Križ ob poti na goro

Stal je tam, vegast, polomljen, trhel, pravzaprav je napol visel, s krakom se je naslanjal na mogočno bukev. Barve, od dežja prebičane, so se le stežka držale na izrezljanem lesenem Kristusu. Nad cerkvico svetega Lenarta, v skritem kotu med Lepenatko in Rogacem, v mračnem zimskem dnevu, ko je v globokem snegu oglušel še potok. A razveselil sem se ga morda bolj kot številnih sijočih, trdnih in mogočnih, križev na najvišjih vrhovih gora. Kajti stal je tam ob poti, ob poti preizkušenj, ob poti, ki je bila upanje, kot je vsaka pot, a vendarle drugačna. Ni imela cilja na vrhu, bila je cilj kar sama, pravzaprav se je cilj na njej šele počasi izrisoval, tedaj je bil še daleč, izven tiste poti. Zato mi je tisti skromni leseni križ tam v meglenem gozdu pomenil tako veliko. Ker sem skozenj nenadoma začutil vsa upanja številnih, ki so v desetletjih postajali pred njim, na poti navzgor, ob povratku navzdol, morda ob delu v gozdu, ob košnji na bližnji senožeti. In bili morda uslišani, kdo ve. Ker sem predenj položil tudi svoje upanje, ne glede na to, da z zunanjo pojavnostjo ni budil upanja. A bil je križ. Kakršen že je bil. In bil je ob poti. Saj, dokler si na poti, je upanje.
Zato se na poteh po gorah morda najbolj razveselim prav obpotnih znamenj, ker vem, da je pot še pred menoj, ker nosim upanje, hrepenenje, ker čutim, da me čaka še veliko. Presenečenj, skrivnosti, ki jih odkriva vsaka pot, lepot, ki se odpirajo v urah hoje, premišljevanj, da, včasih tudi molitve. Vsaka pot je neke vrste romanje. In kot hodimo od markacije do markacije, hodimo tudi od znamenja do znamenja. Kjer pa me na vrhu pričaka križ, je to najprej znamenje majhne zmage, osebne, skromne - nič v primerjavi s Kristusovo zmago nad smrtjo. A vendarle nekaj, na kar sem ponosen.
Razveselim se križev tudi po njihovi zunanji podobi. Kovinski, leseni, veliki in majhni, vkovani v led, potreseni s sladkorno peno ivja, srhljivo brneči v prihajajoči nevihti, šklepetajoči v bičanju viharja ... me pričakajo križi na gorah. Človek je od nekdaj zaznamoval vrhove. Bili so svet prostor, in gorniku, pa naj bo veren ali ne, je vrh nekakšno svetišče. Je prostor tihega občudovanja stvarstva, prostor veselja, zahvale za moč, ki je človeka pripeljala na vrh, kraj upanja, da se tja ponovno vzpne, kraj hrepenenja, da doseže obzorja, ki kipijo vsenaokoli. In križ na vrhu? Vernemu je opomin, da brez truda, tudi trpljenja, prelitega znoja, ni vstajenja, ni veselja velike noči. Saj je pot na goro dostikrat res tak majhen, zemeljski križev pot. Prostovoljen. Kot je Kristus, vdan v Očetovo voljo, prevzel breme križa, se tudi mi odločimo in gremo. Čeprav vemo, da ne bo lahko.
A prav vsakemu, ki pride na vrh, je križ na njem veselo znamenje, da je dosegel cilj. Pravzaprav vmesno točko na poti. Saj je onkraj gore še toliko lepega. Kot je Jezus preko križa nadaljeval svoje romanje v nebesa, tako tudi mi upamo, da bo nekoč taka naša pot. A tam na gori, na vrhu, se potem vsak gornik poslovi od križa, od vrha, in v upanju na srečno vrnitev prične povratek v dolino. Križ pa stoji na gori kakor prej. Večen, kot je večna gora. Znamenje ob poti, ki gornika vodi - na naslednjo pot.

Marjan Bradeško

PRISLUHNI POSNETKU ODDAJE

Svetovni dan voda 2013 in Zmagovalka literarnega planinskega natečaja

22. marec 2013 - Tokratna Doživetja narave, so bila tokrat izjemoma (zaradi radijskega misijona) že dopoldne ob 9.15h. Posvetili smo jih svetovnemu dnevu voda. Ste vedeli, da sodi Slovenija po količini vode na prebivalca med najbolj vodnate države v Evropi? Po ozemlju Slovenije se samo v rekah in potokih letno pretoči okoli 34 milijard m3 vode, kar skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Vode je torej dovolj, drugo vprašanje je, kakšne kakovosti je in koliko smo je že uspeli onesnažiti...


V drugem delu oddaje pa smo slišali zgodbo Leto Matildinih kos (Anka Vončina), ki je zmagala na Literarnem natečaju Planinskega vestnika.

45. obletnica "zimskega Čopa" in uspešna ženska naveza v Patagoniji

15. marec 2013 - Edini še živeči član legendarnega prvega zimskega vzpona čez Čopov steber Anton Sazonov Tonač in Dušica Kunaver (soproga Aleša Kunaverja) sta bila gosta prvega dela oddaje. Ob obujanju spominov smo slišali, da bi lahko (sicer malce drugačni navezi) uspelo Čopa pozimi preplezati že leta 1967. Neuspešnemu poskusu v marcu tistega leta so seveda botrovale neustrezne razmere - previsok sneg in zato bi bilo napredovanje prepočasno. Tudi prof. Dušica Kunaver je povedala, kako je izvedela za srečno novico (bilo je ravno sredi pouka) in kako so bili njeni učenci veseli, da je navezi uspelo splezati iz stene. Zgodba o požrtvovalnosti, tovarištvu in vzdržljivosti je tudi zgodba o vztrajnosti Gorske reševalne službe.

Prof. Dušica Kunaver je predstavila tudi dokumentarni filmski zapis (DVD), ki je izšel letos ob 45. obletnici vzpona. Prvi del je zasnovan kot pripoved o vzponu, ki ga spremljajo pristne fotografije. Še posebej zanimiv pa je dodatek, v katerem med drugim Tonač spregovori o alpinistični opremi, ki so jo uporabljali pri vzponu.

V drugem delu oddaje pa smo gostili uspešno žensko alpinistično navezo. Z nami sta bili Tina di Batista in Nastja Davidova, ki sta se v Patagoniji povzpeli na Fitz Roy po smeri Afanassieff.

V Fitz Royu imamo tudi Slovenci preplezane prvenstvene smeri in odlične ponovitve, med njimi sta leta 2004 Tina Di Batista in Monika Kambič kot prva ženska naveza sploh pristopili na vrh Fitz Roya. Tina in Nastja sta povedali, kako je potekal tokratni vzpon in kako sta se razumeli v navezi.

Smeri na Fitz Roy. Tina in Nastja sta plezali po smeri št. 17 (Vir: PZS)

 

V steni... Vir: PZS

 

Športni izzivi v naravi in gorah

8. marec 2013 - Jaka Ortar, Tanja Plavec in Anže Čokl iz Društva Freeapproved so tokrat v Doživetjih predstavljali svoj pogled in način doživljanja gora, narave. Športno društvo Freeapproved že od leta 2004, ko je bilo ustanovljeno, živi bogato športno zgodbo. Predvsem gre za preplet alpinizma, športnih izzivov, pospremljenih z adrenalinom, odkrivanja še neznanih in tudi neodkritih delov...

Posebej smo se ustavili pri uspešnem turnem prečenju od Vogla do Krme (Triglavski transverzali), se pomudili na Aljaski in spregovorili tudi o pomembni dejavnosti društva - snemanju filmov. Anže Čokl je opisal tudi srečanje s športnim zvezdnikom svetovnega formata Larryjem Fitzgeraldom, ki se je odlično znašel v lednem plezanju... Več v oddaji....

 

PRISLUHNI POSNETKU:

O meteorjih, meteorski konferenci, opazovanju na La Palmi...

1. marec 2013 - Tokrat smo v Zanimivostih nočnega neba govorili o meteorjih, meteoroidih in meteoritih. Ali poznate razliko med temi izrazi? Pojasnil jih je amaterski astronom, član Astronomskega društva Labod in naš gost Matic Smrekar.

Meteor je utrinek, tisto, kar na nebu vidimo. Meteoroid je tisti delec, ki leti po našem osončju in bi morda lahko priletel v naše ozračje in bi utegnil pasti celo na tla. Če se to zgodi, torej da delec "preživi" pot skozi ozračje in pade na tla, potem je to meteorit.

FOTO (s strani Astronomskega društva Labod):  Peter Atanackov in Simon Krulec: Sporadičen bolid.

To, kar je padlo na ruska tla, je meteorit. Večina materiala, ki pade na zemljo, zgori v ozračju. Ponavadi gre za zelo majhne delce (velike kot prah peska v puščavi). Če je delec dovolj velik, prileti na tla. To se je zgodilo tudi na Mežakli.
Na Rusijo pa je padla ogromna skala, velika 16 metrov, težka več tisoč ton (govori se o 10.000 tonah in več), taka skala pa padec na Zemljo "preživi".

Še veliko zanimivega boste slišali, tudi to, kako je bilo opazovati nočno nebo na La Palmi in kakšne dogodivščine so ob tem doživeli Astronomskega društva Labod, če boste poslušali
POSNETEK ODDAJE: