Kuhajmo s sestro Nikolino

Lisičke z jajci, sladice iz sliv, domače vlečeno testo, domača čežana se kvari ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Lisičke z jajci
Poslušalka je nabrala nekaj lisičk in bi rada za zajtrk naredila lisičke z jajci. Sestra Nikolina je povedala, da gobe očistimo, že ko jih nabriamo, doma jih še enkrat pregledam in po potrebi splaknemo. Nato jih trgamo na koščke (jih ne režemo) in take pražimo na zlatorumeni čebuli, ki smo jo dobro solili. Lisičke bodo najprej spustile malo tekočine, tega se ne smemo ustrašit. Ko vidimo, da so dobro spražene, dodamo razžvrkljana jajca. Tik pred serviranjem dodamo še peteršilj in poper po okusu. Na podoben način se pripravlja jed z jurčki, le da te narežmo na rezine in jih damo pražit s čebulo vred, da ostanejo čimbolj bele. Sestra Nikolina je še omenila, da iz lisičk lahko pripravimo zelo okusno rižoto ali pa jih pripravimo z ajdovo ali proseno kašo. Podobno kot opisano jih popražimo na čebuli, dodamo riž (ali kašo), premešamo in zalijemo s čim bolj vročo ali pa vrelo vodo ali pa jušno osnovo. Povedala je tudi, da tako rižoto, za tiste, ki zamudijo skupno kosilo, pridejo morda čez kakšno uro ali dve iz službe, pogrejemo v mikrovalovni pečici.

Sladice in marmelada iz sliv
Smo v takem delu leta, da so zelo aktualne tudi slive. Nekako jih ne moremo spregledati. Sestra Nikolina je povedala, kaj lahko naredimo iz njih. Marmelado in to kar brez sladkorja bomo lahko naredili iz dobro zrelih. Prepoznamo jih tako, da so pri peclju majhno nagubane. Slive lahko tudi sušimo ali skuhamo kompot. Uporabimo jih za različne zavitke (štrudlje), pite iz krhkega testa, za t.i. zdravilno pogačo (kot marmornik brez čokolade in kakava), pa za različna peciva od navadnega biskvita naprej. Lahko jih razpolovimo, narežemo na četrtine ali pa uporabimo cele. S koščico ali brez. Tako je tudi za cmoke. Nekateri prisegajo na slive brez koščic, drugi pravijo, da so boljšega okusa s koščicami in da raje malo pazijo, ko jedo. Seveda jih lahko tudi zamrzujemo ... Za marmelado v pečici slive izkoščičimo, damo na pekač z višjimi stranicami in postavimo v pečico na 170 °C. To se peče 1-2 uri, nič ni treba mešati, vratca pa naj bodo malo priprta. Nato jih pretresemo v posodo, zmiksamo s paličnim mešalnikom ali pa pustimo kot džem ter naložimo v ogrete kozarce.

Domače vlečeno testo
Kako narediti dobro, domače vlečeno testo, da se ne bo trgalo, je sestro Nikolino vprašal eden od poslušalcev. Potrebujemo: 30-35 dag moke, ½ žličke soli, 1 jajce, 1-2 žlici olja in toplo vodo. V moko naredimo jamico, ob strani dodamo sol in jajce ter z roko mešamo. Nato prilijemo olje in po žlicah še toplo vodo. Testo mora biti dokaj vlažno. Nič ni narobe to, da se lepi na roke. Ko končamo mešanje v posodi, ga preložimo na pomokan pult in z roko gnetemo. To počnemo tako dolgo, da se nam roka ščisti in je testo elastično. Če ga po sredi prerežemo z nožem, mora biti brez pramenov od jajc, gladko. Če se prameni pojavljajo, gnetemo naprej. Testo se bo seveda prijelo nazaj pulta, če ga pustimo, zato damo hlebček počivat na rahlo pomokan del mize ali lesene deske. Pokrijemo ga s skledo. Naj počiva vsaj pol ure, še bolje je dve ali pa čez noč. Če se noče valjati, če ne gre narazen, je pretrdo ali pa še premalo odpočito. Nato ga damo na pomokan prt in ga z valjarjem potolčemo. S tem preprečimo t.i. klobase ob robu. Razvaljano testo poškropimo s kapljicami olja in površino premažemo. Nato gremo z rokami pod testo in razvlečemo (ne na dlaneh, ampak z zgornjim delom dlan). Najprej razvlečemo sredino, sledijo še drugi deli. Po potrebi naj gre testo čez mizo. Naložimo nadev (jabolčni, skutin, bučni ...), zagrnemo (da preprečimo iztekanje soka), prekrijemo in zavijemo. Sredino pomažem s kislo smetano. Zvitek premaženo z raztopljenim maslom in spretno prenesemo na pekač. Količina vode je odvisna od vrste moke: ostra (tip 400) ali mehka moka (tip 500) zahtevata različno količino vode. Dovolj bo ½ litra. Nekatere gospodinje dajo tudi eno do dve žlici kisa. Testo se trga, če je bilo premalo pregneteno. Če se nam to zgodi, odrežem del testa in ga pokrpamo. Tudi pri prenašanju se lahko zgodi, da se nam zavitek prelomi, zato moramo to narediti zelo pazljivo. Pred pečenjem površino zavitka namažemo s smetano, z raztopljeno maslom ali pa z oljem. Postavimo ga v vročo pečico in pečemo ¾ do 1 uro (odvisno od debeline). Nato ga vzamemo iz pečice in pokrijemo z drugim pekačem, da se omedi.

Čežana za ozimico se je začela kvariti
Poslušalki se je začela kvariti čežana, ki jo je dala v kozarce. Ali lahko odstrani samo zgornjo plast, ali mora vse zavreči, jo zanima. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da naj, ko bo tako čežano potrebovala, odstrani le vrhnjo plast. Potem bo videla, kako bo. Če bi čežana v kozarcu zavrela, jo bo morala zavreči, sicer pa jo lahko mirno uporabi. Do tega lahko pride, če kozarčki niso bili dobro zaprti. To se zgodi tudi pri drugih primerih konzerviranja. A pozor. Ni treba zdaj odpirati vseh kozarcev, kjer se je na vrhu naredila skorjica. Šele, ko bo določen kozarec na vrsti za uporabo, ga odpremo in odstranimo vrhnjo plast ter nato uporabimo.

Usedlina pri grozdnem soku, domač ajvar, uporaba korenja, vložene zelene buče, zakaj se kruh drobi, polnjeni pečeni paradižniki, dušeno sadje, ki pada z dreves ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Posamezna vprašanja in odgovori: ⬇️⬇️⬇️

Preberi več