22. 1. 2013 Rudnik Pečovnik, na sledi novemu množičnemu grobišču
By mojazgodba on Jan 23, 2013 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
V oddaji Moja zgodba je tokrat nastopil član komisije vlade Republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic Janez Črnej, ki je spregovoril o odkrivanju zamolčanega grobišča rudnik Pečovnik pri Celju.
Črnej je razkril, kako je tekom let prišel do podatkov o rudniku, kako jih je dopolnjeval in sestavljal v celoto. Rudnik je v letu 1945 še deloval, saj so ga uporabljali Nemci. Partizani pa so ga po „osvoboditvi“ zaprli in v njegovo bližino niso spuščali ljudi. Ob velikih poplavah leta 1954 naj bi iz rudnika naplavilo kosti. Domobranec Janez Bajec takrat 17-letni fant, je v glasilu Zaveza št. 77, zapisal naslednje besedilo, ki se nanaša na zadnji transport iz Vetrinja.
Pogled proti Pečovniku
„Zjutraj sem videl, da stojimo na stranskem tiru ob Železniški ulici, kjer sem imel po mami teto. Kmalu so nas odpeljali naprej in so nas ustavili v Hočah. Tu smo ostali dlje časa, nato so nas odpeljali proti Celju in zaustavili ob nekem velikem travniku med Štorami in Celjem. Tam so nas v vagonih pustili čakati dlje časa. Vse te tri dni smo bili v vagonih brez hrane in vode. Slišali smo, da se pred vagonom preliva voda, vendar ne za nas, temveč za stražarje. Ko so nas po daljšem času začeli izpuščati iz vagonov, vagon za vagonom so odpirali od zadaj proti lokomotivi, so nas ob progi že čakali slovenski fantje partizani, o Hercegovcih ni bilo sledu. Ko si skočil iz vagona te je le brzina reševala udarcev kundakov, bičev, jermenov in kolov. Vsem ni nihče utekel. Ko sva z bratom pritekla do travnika ob železniških zapornicah, ki sekajo glavno cesto Celje–Teharje in železnico Celje–Maribor, je bilo tam že čez 1000 domobrancev, ležečih na tleh. Okoli njih in po ležečih in partizani nemilostno tepli ter iskali sebi znane obraze. Tudi nas je isto doletelo, ne da bi vedeli zakaj. Ko sva z bratom ležala tesno drug ob drugem in je padalo tudi po nama, je moj brat prvič izrazil resnico: »Pobili nas bodo!« Po moji oceni nas je bilo v tem vlaku preko 3000 in to je bil zadnji transport iz Vetrinja. Brata sta bila takrat stara 22 in 21 let, sam pa sem bil star 17 let.“
Na tem mestu so domobranci v vlaku čakali tri dni, nato pa so ležali na travniku in od tu nadaljevali pot v smrt, desno proti Pečovniku.
Prisluhnite oddaji, ki sta jo pripravila Majda Pučnik Rudl in Jože Bartolj:
Zasuti vhod v rudnik Pečovnik.
Janez Črnej s sodelavci bi rad sondiral mesto rudnika, ki je zdaj zravnano z zemljo. Odkrili so že mesto vhoda v rudnik. Sredstva za raziskavo niso predvidena, zato Črnej svojo pripoved sklepa s prošnjo:
„Vljudno vas prosim v imenu tisočih žrtev - Slovencev, da s svojim finančnim prispevkom pomagate zbrati 25 tisoč evrov in tako omogočite sondiranje rudnika. Denar lahko nakažete na transakcijski račun Nove slovenske zaveze št. 24200 900 4370 346, referenčna št. (sklic) 00 100771. Najlepše se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam, Janez Črnej.“
Odkriti stranski vhod v Pečovnik z železniškimi tiri.
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
« 29. 1. 2013, Dr. Milko Mikola – Rdeče nasilje | 15. 1. 2013 Julij Bertoncelj, Komu izstaviti račun? » |