XML Feeds14. 5. 2013, Slavko Silič - mobiliziranec v italijansko vojsko
By mojazgodba on Maj 21, 2013 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
»Italijanski oficirji so moji mami poslali nagrado za pridnost, ker sem dobro kuhal.«
Slavko Silič se je rodil leta 1919 v Orehovljah na Goriškem, v leseni baraki, med ruševinami iz 1. svetovne vojne. Ko je bil star šest let, mu je umrl oče. »Navada je bila, da ko se je šlo v šolo, se je učenec poslovil od staršev. Starši so dali sveti blagoslov in otroka prekrižali. Mama mi je rekla: »Slavko, zdaj, prej ko greš v šolo, pojdi gor k tatu (ki je bil že na smrtni postelji) da ti da svoj blagoslov.« In res sem šel gor v sobo. Prekrižal me je in mi rekel: »Z Bogom začni vsako delo, z Bogom delo dokončaj, da boš užival sladki raj.«
Po nagajivem otroškem uporništvu zoper italijanske učitelje je bil marca 1940, tri mesece preden je Italija vstopila v 2. svetovno vojno, vpoklican na služenje italijanski vojski in bil poslan v Idrijo, kjer je kuhal v vojaški kuhinji. Julija 1940, v času napada na Francijo, je bil premeščen v bližino Ventimiglie.
Septembra 1942 je bil kot nezanesljiv izločen iz redne vojske in premeščen v posebni bataljon v Dumenzo in Pavio, kjer je opravljal kmečka opravila. »Do spomladi 1943 smo mi mislili, da se tukaj borijo četniki. Potem je eden iz Ajdovščine dobil dopust in on nam je povedal, kako je: »Fantje, ne misliti na četnike, mi moramo držati za partizane.«
Ob kapitulaciji Italije septembra 1943 mu je uspelo priti domov. Slavko Silič se je priključil partizanom in postal krajevni poveljnik Narodne zaščite ter vojaški referent. Član komunistične partije je bil od oktobra 1944 do leta 1952, ko je dal krstiti svojega drugega otroka.
Slavko Silič s kameradoma, Pigna (Italija), januar 1942.
Oddajo je pripravila Irena Uršič:
