XML Feeds25. 2. 2014, Elio Sfiligoj – mobiliziranec v italijansko vojsko
By mojazgodba on Mar 5, 2014 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
»Po dokumentaciji so videli, da sem bil antifašist, toda zaradi meni nerazumljive površnosti so me poslali na vrhovno komando italijanske mornarice v La Spezio. /…/ Bil sem strokovnjak za podvodno orožje in za podvodna plovila in sem bil v italijanski vojski zelo cenjen na tem področju. Napredovati več kot toliko nisem mogel, ker nisem bil član fašistične stranke, zato sem dobil najnižji čin.«
Elio Sfiligoj se je rodil leta 1919 v Krminu v Furlaniji. Zaradi fašističnega preganjanja po letu 1922 se je morala družina dvakrat preseliti. Dom si je nazadnje ustvarila v Batujah v Posočju. Po končani italijanski osnovni šoli je Elio nadaljeval šolanje na tehnični šoli v Gorici, nato pa se je zaposlil v ladjedelnici v Tržiču (Monfalconu) v tehničnem oddelku italijanske vojne mornarice.
Avgusta 1939 je bil vpoklican na služenje rednega vojaškega roka v italijanski vojni mornarici. Sprva je bil na italijanski vojaški križarki Montecuccoli, tik pred vstopom Italije v vojno junija 1940 pa je bil zaradi odličnega strokovnega znanja postavljen na vrhovno komando italijanske vojaške mornarice - ne glede na to, da je bil protifašist in Slovenec. Zaradi širjenja ideje o porazu Mussolinija je bil z vrhovne komande odstavljen in poslan na grški otok Kefalonija.
Tam se je začel njegov angažma v podporo grškemu osvobodilnemu gibanju že leta 1942 in v širjenju ideje, naj po kapitulaciji Italije italijanski vojaki ne predajajo orožja Nemcem. Sredi septembra 1943 je bil Elio priča enega največjih zločinov med 2. svetovno vojno nad ujetniki, ko so pripadniki nemške divizije Edelweiss izvedli množičen pokol nad vojnimi ujetniki, zlasti pripadniki italijanske divizije Acqui. Tudi sam bi bil med žrtvami, a mu je bila sreča toliko naklonjena, da se je pokola rešil.
Kot eno zadnjih še živečih prič zločina so ga junija 2013 prosili za pričanje na sodišču v Rimu. Elio se sodne obravnave ni udeležil, zločinec, proti kateremu bi pričal, pa je bil kljub temu obsojen. Elio je po pokolu pristal v nemškem ujetništvu, od koder je med zavezniškim bombardiranjem Kefalonije pobegnil in se spet povezal z grškim EAM-om. V Grčiji je ostal do konca 2. svetovne vojne. Kako aktiven je bil v grškem osvobodilnem gibanju še danes zgovorno dokazujejo Grki na Kefaloniji, ki ga ohranjanjo v spominu.
Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Irena Uršič:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
| « 4. 3. 2014, Nova civilinodružbena iniciativa „Resnica in sočutje“ | 18. 2. 2014, Alojzij Seljak – družinska zgodba » |
