XML Feeds6. 5. 2014, Prof. Ivan Rudolf – odstrto herojstvo primorskega domoljuba
By mojazgodba on Maj 12, 2014 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Preteči je moralo več desetletij, da je bilo odstrto herojstvo prof. Ivana Rudolfa (roj. 1898 na Vrabčah na robu Krasa) in da je njegova zapuščina postala zakladnica neutrudnega angažmaja za osvoboditev Primorske, za padec Rapalske meje in za združitev Primorcev z matično domovino.
Kot protifašist in velik narodnjak je pod okriljem »Jugoslovanskega odbora iz Italije«, še preden je Jugoslavijo zajela 2. svetovna vojna, odšel v Afriko z namenom, da zbere slovenske Primorce, ki so se kot italijanski državljani za italijansko državo morali spopadati na afriških tleh in bili zajeti od anglo-ameriških sil ter poslani v ujetniška taborišča po vsej Afriki. Rudolf je osebno in s podporo Britancev opravil levji delež zbiranja Primorcev - iz Egipta, Sudana, Etiopije, Ugande, Kenije, Somalije, italijanske Somalije, Eritreje, Libije, Tunizije, Alžirije, Maroka, Južne Afrike in Indije jih je bilo med vojno osvobojenih vojnega ujetništva okoli 4.500. Število je osupljivo.
Kaj je fante gnalo, da so pod okriljem Rudolfa prostovoljno vstopali v vrste kraljeve vojske, izbrani med njimi postali padalci misij zavezniških obveščevalnih služb, večinoma pa se pozneje odločili za vstop v prekomorske enote NOV in tvegali lastna življenja? Rudolf je v fantih poživljal narodno zavest, s slovenskim časopisom Bazovica ter glasilom Šotorska knjižnica, ki ju je urejal in izdajal v Kairu, jim je omogočal stik s slovenstvom, s slovensko besedo, ki jim je bila doma pod fašizmom grobo kratena in odvzeta.
Ivan Rudolf je z zbiranjem prostovoljcev za kraljevo vojsko vzporedno zbiral tudi fizično in psihično najboljše prostovoljce, elitno skupino, ki sta jo britanski tajni službi SOE in ISLD ter ameriška OSS izurili v padalce. Izurjene v radiotelegrafiste, diverzante - saboterje in tolmače so jih od spomladi 1943 pošiljali na slovensko ozemlje. Rudolfovi padalci so prispevali velik delež v boju proti nacifašizmu.
Toda v domovini sta Komunistična partija in partizansko vodstvo dvomila v iskreno pomoč padalcev in jih blatila s »špijoni Zahoda«, po končani vojni pa jih je OZNA polovico likvidirala. Za vedno so se izgubile sledi za dvanajstimi od štiriindvajsetih pripadnikov britanskih misij, ki so pristali med partizani in se vključili v partizansko gibanje. Ivan Rudolf se je iz Afrike vrnil šele leta 1946 po posredovanju nekdanjega britanskega ministrskega predsednika Churchilla. Toda rodne Primorske, ki ji je posvečal življenje, ni nikoli več videl. Ostal je v Trstu, kjer je zaživel z družino.
Sin Saša je zapisal: »Kot prepričan demokrat se moj oče ni mogel strinjati z vladavino, ki je prišla na oblast v Jugoslaviji. Za Ljubljano, ki ga ni več vabila, naj se vrne, je bil sumljiv, ker je med vojno sodeloval z zavezniki.« Urejal je glasilo Demokracija tržaške protikomunistične stranke Slovenske demokratske zveze in poučeval. Do prezgodnje smrti leta 1962 je ostal velik narodnjak.
Saša Rudolf pred sliko svojega očeta Ivana.
Večji del dokumentarne in fotografske zapuščine prof. Ivana Rudolfa hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Podaril jo je sin Saša Rudolf, priznani tržaški časnikar, nekdanji urednik dnevno-informativnih in športnih oddaj in tudi nekdanji glavni urednik slovenskih radijskih in televizijskih programov RAI. S Sašo Rudolfom se je o očetu, prof. Ivanu Rudolfu, pogovarjal Jože Bartolj:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
| « 13. 5. 2014, Romana Bider - Vseposvojitev | 29. 4. 2014, Milan Emil Valjavec - mobiliziranec v nemško vojsko, 2. del » |
