20. 5. 2014, Anton Bradeško iz Hlevnega Vrha
By mojazgodba on Maj 26, 2014 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Tokrat bomo prisluhnili zgodbi Antona Bradeška, ki pripoveduje usodo svojega očeta Jakoba s Hlevnega Vrha.
Takoj po vojni so se morali v Logatcu zglasiti vsi moški iz širšega območja Logatca: iz Rovt, Smrečja, Šentjošta, Planine, Hotedrščice in drugih bližnjih krajev. Velika večina se jih ni nikoli več vrnila domov.
Sovraštvo je tiste majske dni leta 1945 pognalo v smrt veliko nedolžnih mož in fantov, ki niso bežali na Koroško, temveč so se prostovoljno prijavili partizanski komandi v Logatcu. Zanašali so se na obljubo, napisano na pozivu, da se jim ne bo nič hudega zgodilo. Obljube se partizani niso držali.
Del žrtev so prepeljali v Škofove zavode v Ljubljano, od tam pa v Kočevje, kjer so jih umorili.
Druge, ki so ostali v Logatcu so imeli najprej zaprte v različnih stavbah v Dolenjem in Gorenjem Logatcu. Tam so jih mučili, nato pa so jih na zverinski način poklali v prostorih Korenčanove klavnice sredi Dolenjega Logatca. Od tam so jih odpeljali v različna brezna v bližini Logatca. Podobna usoda je doletela tudi Jakoba, očeta Antona Bradeška.
Anton se je rodil leta 1936 na Hlevnem Vrhu, očetu Jakobu in mami Marijani, kot najmlajši od osmih otrok. Trije so umrli že kot majhni otroci. Kot pravi Tone, se je oče Jakob med vojno držal doma. Ni bil zagrizen za nobeno stvar. Ob koncu vojne se je z ostalimi možmi in fanti odpravil proti Koroški, vendar se je zelo kmalu obrnil in se vrnil domov, saj se ni čutil krivega, ker ni ničesar zagrešil. Potem se je moral javiti v Logatcu in od takrat ga ni bilo več nazaj. Verjetno je bil v skupini, ki je bila odpeljana iz Ljubljane 21. junija 1945 in umorjena na Cesarskem vrhu pri Zaplani.
Mati Marijana je ostala sama s petimi otroki. Pri hiši so bile štiri hčerke, najstarejša je bila stara 18 let. Tone je bil najmlajši, star 9 let. Tako je moral kot edini moški poprijeti za vsa težaška dela na kmetiji.
Doletela jih je obvezna oddaja, ki jim je pobrala še tisto, kar so z velikim trudom pridelali. Ena sestra je morala na udarniško delo v gozd, kjer je sekala drva. Druga sestra se je javila v službo, v tovarno Alpina Žiri, a službe ni dobila, saj so jo zavrnili, ko je povedala, od kod prihaja. Delodajalec ji je rekel, da delavcev z Vrha Sv. Treh Kraljev ne jemlje.
Leta 1946 jim je pogorel hlev in kozolec. Vse so morali narediti na novo. Tone je garal na kmetiji vse življenje in le tako poskrbel, da se je kmetija ohranila do danes. Velikokrat je občutil krivico. Njegovo otroštvo je bilo uničeno. Ker je bil brez očeta, je moral že kot deček prevzeti odgovornost odraslega moškega. To mu je pustilo pečat za vse življenje.
Prisluhnimo spominom Toneta Bradeška:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
« 27. 5. 2014, Matija Ogrin – Povabilo na spravno slovesnost v Kočevski Rog 2014 | 13. 5. 2014, Romana Bider - Vseposvojitev » |