29. 7. 2014, Mirko Gabrijelčič – mobiliziranec v italijansko vojsko
By mojazgodba on Sep 7, 2014 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
Friderik Mirko Gabrijelčič se je rodil leta 1919 v Vrhovlju pri Kojskem v Goriških brdih. V poznih najstniških letih je delal pri gradnji soške hidroelektrarne Plave in tam ostal vse do vpoklica v italijansko vojsko marca 1940. Dodeljen je bil 35. pehotnemu polku v Bologni, nato v Cuneu, ob italijanskem napadu na Francijo pa je bil premeščen na italijansko-francosko mejo.
Po prenehanju spopadov so bili italijanski vojaki slovenske narodnosti izločeni iz redne italijanske vojske in premeščeni v posebne bataljone z ukazom: »Oddajte orožje in se pripravite za odhod.«Prek L'Aquile je bil avgusta 1940 premeščen na Sicilijo. Ponovno so ga oborožili in premestili v 76. pehotni polk, v katerem je stražil v Agrigentu in v pristaniškem mestu Porto Empedocle. Določili so ga za častniško šolo v Palermu, ki se je je izognil na zdravniškem pregledu. Tako so ga poslali nazaj v Agrigento. Tam je prišel v stik s tržaškim Slovencem, italijanskim podporočnikom Mariom Abramom. Ko je ta odšel na krajši dopust v Trst, je ob povratku na Sicilijo s seboj prinesel ilegalno propagandno gradivo OF in ga poskušal predstaviti čim več Slovencem in Mirka Gabrijelčiča je nagovoril, naj na pisalni stroj napiše čim več izvodov programa Osvobodilne fronte, saj je bil Mirko takrat odgovoren za čiščenje pisarne mobilizacijskega oddelka, v kateri je bil pisalni stroj. To je res storil, a bil pri dejanju zasačen in aretiran.
Jeseni 1942 je bil obtožen zločina proti državi in režimu ter devet mesecev priprt v Agrigentu. Sredi junija 1943 mu je ob bombardiranju Agrigenta uspelo pobegniti in se predati zaveznikom. Po predaji je bil odpeljan v Tunizijo, nato v Alžirijo, kjer je prišel pod komando jugoslovanskih kraljevih oficirjev. Ko se je maja 1944 opredelil za odhod v Titovo vojsko je bil dodeljen v tehnično enoto 1. lovske eskadrilje RAF. Konec vojne je dočakal v 111. letalskem polku v Somborju, zaradi bolezni je bil demobiliziran novembra 1945.
V sedemdesetih letih se je močno angažiral za priznanje statusa borca prekomorcem, ki so izšli iz Alžirije.
Pričevanje je posnela in pripravila Irena Uršič:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
« 5. 8. 2014, Marija Stanonik – Slovenska pesem v tujem škornju | 22. 7. 2014, mag. Marko Štepec – Ob začetku 1. svetovne vojne » |