Prisluhnete lahko drugemu delu pričevanja Jožejke Debeljak Žakelj, najmlajše od treh otrok pokojnega slovenskega literarnega kritika, prevajalca, urednika in pesnika, dr. Tineta Debeljaka.

Prejšnjič je spregovorila o begunski poti svojega očeta, o tem, kako so se mama in trije otroci srečali z njim, šele po 9 letih ob prihodu v Argentino, o nadzorovanju Udbe in ustvarjalni poti svojega očeta.

Tokrat pa bomo izvedeli, kako so zaživeli v novi domovini Argentini, kako je moral nekdanji profesor dr. Tine Debeljak poprijeti za delo kot navadni tovarniški delavec, da je lahko preživljal sebe in družino. Ob prihodu v Argentino je oče otroke vpisal v privatno šolo, da so se začeli učiti španskega jezika in tako nadaljevali šolanje, ki so ga prekinili v Sloveniji. Vsak od otrok si je izbral svojo smer izobraževanja.

Jožejka se je poročila z Jožetom Žakljem. Službena pot ju je vodila v provinco Tucuman, ki je 1500 km oddaljena od Buenos Airesa, proti SZ Argentine. Tam danes živi le še nekaj slovenskih družin. Jože in Jožejka sta povila 10 otrok, in imata danes že 22 vnukov. Vsi njuni otroci lepo govorijo slovensko. Tudi vnukom želita posredovati ljubezen do domovine in jim pokazati lepote Slovenije.

Jožejka nam bo v nadaljevanju svoje pripovedi predstavila živahno delovanje slovenske skupnosti v Buenos Airesu danes. Žal ji je, da tega bogatega dogajanja, zaradi oddaljenosti, ne morejo biti deležni tudi njeni otroci.

V zadnjem delu pričevanja nam bo gospa Jožejka predstavila lik svoje tete slikarke, grafičarke in umetnice Bare Remec, ki je bila rojena v Ljubljani, in je bila po vojni prav tako prisiljena v umik, na begunsko pot. V času bivanja v begunskih taboriščih v Avstriji in kasneje v Rimu se je njeno slikarsko ustvarjanje nadaljevalo. Leta 1947 je prišla v Argentino. Kot slikarka je polno zaživela med Indijanci, (v Bariloccah na J in v Tilcari na S). Med njimi se je počutila bolj domače, kot pa v buenosaireškem velemestu, zato se je vsako leto za nekaj mesecev umaknila milijonskemu vrvežu in se potopila v prvinski svet Indijancev.

V domovini je bila dolga leta zamolčana. Šele ko je Slovenija postala samostojna, je bila v Ljubljani predstavljena njena prva razstava. O njenem delu in življenju je bil posnet tudi dokumentarni film z naslovom Slikarka sinjih oči, za katerega je scenarij napisal Zorko Simčič, režirala pa Vanda Brvar. Slikarka Bara Remec je umrla leta 1991 v Barilochah.

Dr. Andreja Valič Zver, akademik Zorko Simčič, Jožejka Žakelj Debeljak in Marta Keršič

Oddajo je pripravila Marta Keršič: