25 let že živimo v svoji državi. Dejstvo je, da se včasih premalo zavedamo, kako veliko srečo imamo in kako za las je šlo. Če bi na volitvah zmagala komunistična struja ali če koalicija DEMOS pri odločitvi, da izpelje ta proces do konca, ne bi bila tako enotna, kot je bila, osamosvojitve ne bi bilo. Pot do nje smo nekoliko osvetlili na okrogli mizi 22. aprila 2016 v Novem mestu. Gostje so bili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, takratni minister za raziskovalno dejavnost in tehnologijo dr. Peter Tancig, minister za družbeno planiranje Igor Umek, poslanec Zbora občin Marjan Dvornik in urednik katoliškega tednika Družina v času osamosvajanja Janez Gril.

Lojze Peterle : »Osamosvajanje se za mojo vlado ni začelo z dnem plebiscita, pač pa se je začelo 16. maja, ko smo bili izvoljeni. ... V vladi ni bilo ljudi, ki bi mislili na drugo pot, kot pa je bila osamosvojitev, je pa bil kdo, ki je imel drugačno mnenje o načinu, kako naj to izvedemo. ... Če Demosova vlada ne bi vzela stvari zares, če se ne bi pripravila, če ne bi delovala enotno, osamosvojitev ne bi uspela. Zame je ključen dokaz za našo resnost, delavnost, zavezanost projektu dejstvo, da smo izpeljali osamosvojitev do konca, da smo zmagali vojno za Slovenijo, da smo dobili svoj denar, da smo dosegli mednarodno priznanje, da smo izvedli številne reforme. ... Zahteven del našega dela pa se je nanašal na notranjo politiko. Kadar smo se v Demosu lotili privilegijev in monopolov, ki so bili pridobljeni v nedemokratičnem času z revolucionarnimi sredstvi, je Demos začel rahlo pokati po šivih, se je čutilo, da obstaja bolj levi in bolj desni del. Začelo se je z zakonom o zadrugah, nadaljevalo pri zakonu o denacionalizaciji, najbolj pa pri zakonu o privatizaciji, pri čemer je DEMOS razpadel.«

Dr. Igor Umek: »Borili smo se za vsako delovno mesto. Prek tisoč podjetij je poslovalo z izgubo, ko smo prišli. Kar nekaj, ki so bila orientirana na južne trge, jih je propadlo in zaradi tega so bile stiske delavcev enormne. Stavke so bile in bi bilo čudno, če jih ne bi bilo. Ampak se jih je politično izkoriščalo, ta moment je pomemben. ... Dejansko vsi ukrepi v ekonomiji pridejo z zamikom, zato lahko rečemo, da je dejansko Demosova vlada postavila temelje za delo druge Drnovškove vlade, prva Drnovškova vlada praktično ni počela ničesar, sedela je do volitev. Stopnje rasti so se nato dvigovale, kar je rezultat vseh okvirov in temeljev Demosove vlade.«

Dr. Peter Tancig: »Mi smo dejansko uspeli voditi resor kot ministrstvo za razvoj. Podedovali smo minimalistično ustanovo, ki se ji je reklo republiški sekretariat, to je bilo nekaj zanemarjenega, majhnega, a smo to uspeli dovolj hitro pretvoriti v sodoben resor, ki je presegal naš začetni mandat. Uspeli smo pri postavljanju Slovenije na zemljevid. Tuje države niso hotele formalno slišati, da se hočemo osamosvojiti. Mi pa smo prišli nekako »potuhnjeno« in povedali, da se ne želimo pogovarjati o formalnih zadevah s področja osamosvajanja, ampak si želimo ohraniti sporazume in povezave, ki jih je Slovenija imela s številnimi visoko razvitimi državami, kot sta Nemčija in Japonska. Prav tako smo na resorju zelo hitro prešli z »osnovnih« raziskav v tehnološke in razvojne. Pomagali smo tudi na področju individualnega raziskovalnega fonda.«

Marjan Dvornik: »V Zboru občin smo dejansko Demosovci imeli dobro večino. V zboru občin smo izglasovali, kar je DEMOS predlagal, v zboru združenega dela tega niso izglasovali, potem smo šli na plenarno sejo, kjer je imel DEMOS rahlo večino in, dokler smo bili enotni v DEMOSU, so se stvari premikale. Treba je povedati, da smo pri čisto vsaki spremembi, ki smo jo želeli, doživeli silovite odpore, silovite napade poslancev iz takoimenovanih levih opcij. Spomnim se razprav, ko smo govorili o tem, ali naj bo na zastavi zvezda ali ne. To je bilo grozljivo. Za tako preprosto zadevo smo porabili še in še ur za debate. Stvari so se dogajale tudi tako, da dokler nismo začutili med pomembnimi politiki SDZ-ja skepse ali odpora, je stvar funkcionirala.«

Dr. Janez Gril: »Slovenska samostojnost ni padla z neba, ampak je sad dolgotrajnega dela in prizadevanja mnogih, je tudi sad molitve in žrtve mnogih, ki imajo domovino radi. Pomembno vlogo je imela tudi Katoliška cerkev, vendar na svoj način, ne v političnem smislu, pač pa kot pomembna družbena in duhovna ustanova: škofje, duhovniki, verniki, Komisija pravičnost in mir, Medškofijski odbor za študente, Medškofijski odbor za izobražence, Pot Vinka Kobala, Taize in vsa gibanja, cerkveni verski tisk, študentski večeri, teološka predavanja po vsej Sloveniji, tudi naši izseljenci, zamejci, zdomci so veliko doprinesli. ... Velik del novih politikov v DEMOSU in okrog njega so bili ljudje, ki so prej sodelovali v študentskih skupinah v MOŠ-u ali izobražencih. Tam se je kovalo duhovno in družbeno angažirano jedro, ki je potem izpeljalo zadeve. Cerkev torej ni stopila direktno na polje politike, opozarjali pa smo, da je treba tudi o teh vprašanjih aktivno razmišljati, pri njih sodelovati in se vključevati.«

Oddajo je vodila Tanja Dominko: