Kakšna je bila vloga krajevne Cerkve in slovenskih kristjanov pri osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije ? Da bi odgovorili na to vprašanje, smo v studio povabili predstavnike Cerkve, ki so soustvarjali krščansko občestvo v naši domovini, sodelovali pri dogodkih, ki jih lahko imenujemo slovenska pomlad in srečevali sopotnike na poti do samostojne Slovenije, ki letos praznuje srebrni jubilej. Tokrat so bili z nami škof Anton Jamnik, voditelj medškofijskega odbora za kulturo Milan Knep in frančiškan p. Pavle Jakop, Milan Knep je med drugim poudaril, da je bila enotnost, ki jo radi poudarjamo, mit. P. Pavle Jakop opozoril na širino, ki jo je bilo mogoče zaznati pri mladih in študentih v osemdesetih letih, ki je danes ne najdemo več v tolikšni meri. Škof Anton Jamnik pa je opozoril na nasprotja, do katerih je prihajalo ob stikih demokratične širine, ki jo je ponazarjal nadškof Šuštar in totalitarne ozkosti prežete s strahom na režimski strani.

Milan Knep je v času slovenske pomaldi vodil medškofijski odbor za študente. V osemdesetih letih je bil dejaven na številnih področjih, kjer so se zbirali mladi od novemberskega teološkega tečaja in Stične, do novoletnih srečanj in podobno. V teh okoljih je spodbujal mlade in tudi druge vernike, naj se zanimajo za družbena vprašanja in naj sodelujejo pri njihovem razreševanju. Blizu jim je bil tudi potem, ko so postali tvorci mlade demokracije. Kot je povedal, so bili to idealisti, ki so vse svoje moči zastavili za vspostavitev svobodne demokratične družbe in samostojne slovenije. Medtem je skupina, ki je vladala v totalitarni družbi, sledila enemu samemu cilju: Kako v nove politične razmere prenesti svojo ekonomsko in politično moč?

Pri Franšičkanih na Tromostovju je že pred koncilom, pa tudi v desetletjih po njem dokaj živahno. Za to je bil v osemdesetih letih med drugim odgovoren p. Pavle Jakop, študenstki duhovnik in kaplan, ustanovitelj Servisa dobrote mladih in voditelj molitvenih večerov za pravičnost in mir danes pa tamkajšnji župnik. Med drugim je povedal, kako so običajna študentska srečanja prerasla v gibanje, ki je začutilo, da je soodgovorno za oblikovanje širše družbe. Kako je frančiškanska cerkev Marijinega oznanjena postala kraj molitve za pravičnost in mir pri nas in po svetu? Posebno pozornost je namenil svetu in zatem komisiji Pravičnost in mir pri Pokrajinski škofovski konferenci, ki je imela pomembno mesto pri nastajanju Odbora za človekove prvice in oblikovanju njihovih izjav ...

Škof Anton Jamnik, po posvečenju kaplan v Kočevju, med letoma 1990 in 1994 pa tajnik nadškofa Alojzija Šuštarja je osvetlil vloga nadškofa pri odpiranju krajevne Cerkve, Cerkvam v sosednjih državah oziroma v širšem evropskem prostoru. Povedal je, kakšna je bila Šuštarjeva podpora narodu oziroma Sloveniji na poti v samostojnost in spodbuda vsem vernim, naj sodelujejo pri duhovni in družbeni prenovi domovine. Povedal je tudi, kakšna so bila pričakovanja nadškofa Šuštarja od mlade demokracije na različnih področjih družbenega življenja od šolstva in dobrodelnosti do reševanja drugih pomembnih vprašanj. Kot je poudaril, je se je pri mnogih vodilnih iz prejšnjega sistema ohranil princip razmišljanja iz totalitarnega sistema zato nadškof Šuštar in z njim tudi krajevna Cerkev ni imela sogovornikov, ki bi se držali demokratičnih načel. Diktatura misli in kapitala je še naprej obvaldovala državo, čeprav se je navzven kazala kot svobodna in demokratična.

Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Tone Gorjup: