XML Feeds29. 4. 2018, Begunske zgodbe – Frido Beznik in Alenka Jenko
By mojazgodba on Maj 3, 2018 | In totalitarizmi | Pošlji odziv »
V oddaji Moja zgodba predstavljamo zgodbe slovenskih beguncev po letu 1945. Povzemamo jih po razstavi z naslovom Rojstvo novih domovin - Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji.
Najprej smo predstavili življenjsko usodo Frida Beznika, ki so ga na razstavi poimenovali „Mož s tremi priimki". Rodil se je leta 1941 v Beljaku očetu Josephu in materi Jerici Mörth, ki je bila po rodu iz Jesenic. Oče mu je umrl, ko mu je bilo eno leto, mama pa je ostala sama s štirimi otroki in petim na poti. Mama je bila zaradi težkih razmer primorana dva otroka dati v rejo sorodnikom. Tako se je Frido skupaj z bratom Julijem znašel pri Beznikih na Jesenicah. Tam se je zanju zelo zavzela teta Cilka. Bezniki so se maja 1945 umaknili na Koroško in od tam po različnih preizkušnjah v Argentino. Ker se je teta Cilka bala, da bi otroka, ki sta bila brez staršev vrnili v Jugoslavijo, je prosila družino Godec, naj ju kot svoja vzame s seboj. To se je tudi zgodilo in tako je imel Frido vse življenje v uradnih dokumentih priimek Godec, čeprav se je vedno podpisoval Beznik.
Frido s teto Cilko Beznik in bratom Julijem
Zelo tragična je mamina usoda, za katero so izvedeli šele kasneje. Ta se je po svoja otroka odpravila na Koroško. Najmlajšo sestrico Rosemari, ki je bila za pot še premajhna, je v varstvo zaupala neki avstrijski družini. Na poti čez mejo so jo ujeli partizani in jo za leto dni zaprli. Kmalu zatem je umrla in svojih otrok ni nikoli več videla.
Najmlajšo sestrico so kasneje s pomočjo brata Metoda, ki je sprva z mamo ostal v Sloveniji, kasneje pa emigriral v Nemčijo, sicer našli, vendar pa je bila pri avstrijski družini, ki jo je vzela v varstvo, vzgajana v protislovenskem duhu.
Druga je zgodba Alenke Jenko, ki je v begunstvo odšla leta 1954. Njen oče se je priključil domobrancem, a po koncu vojne ni odšel na Koroško, pač pa se je skrival v okolici rojstnega kraja Radeče. Novembra 1945 mu je uspelo pobegniti v Italijo in od tam v Argentino. Alenki so povedali, da je oče umrl. Za pakete, ki so začeli prihajati iz Amerike, so ji rekli, da jih pošilja nek daljni sorodnik. Kot otrok domobranca ni smela prejemati malice v šoli, sicer pa se drugih težav ne spominja. Vse do odhoda v Argentino ni vedela, da je oče še živ.
Po prihodu, ji je bilo sprva zelo dolgčas, ni se hotela učiti španščine, skratka bila je prava uporniška najstnica. Ko je bila družina kak teden skupaj v Argentini, jo je oče pri mizi vprašal, če ve, kdo je on. Alenka mu je odgovorila: „Izdajalec." Šele kasneje je razumela, kako ga je s tem odgovorom, ki se ga je naučila doma v Sloveniji, takrat prizadela.
Alenkina slika za dokumente ob odhodu iz Jugoslavije leta 1954
Več pa lahko slišite v v oddaji, ki jo je pripravila dr. Helena Jaklitsch:
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
| « 6. 5. 2018, Bojan Knific in zgodbe povezane s Tržičem | 22. 4. 2018, Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja » |
